21. marec je svetovni dan poezije. V Kudu Franceta Prešerna je potekal že drugi sedemurni maraton branj, na katerem je bralo več kot 80 ljudi.
Doprinos k demitizaciji poezije?!
MARATON BRANJ V KUDU OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE ali INTERAKTIVNOST INSTANT POEZIJE?
Generalna skupščina organizacije Unesco je 15. 11. 1999 razglasila 21. marec za svetovni dan poezije in ovrednotila poezijo ob koncu dvajsetega stoletja, mimogrede: isti dan so Združeni narodi proglasili za svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji. Organizatorje Odprtega branja, to sta KUD Franceta Prešerna in Center za promocijo slovenske književnosti, je gotovo navdahnil ta del iz uradnega besedila Unesca: »Obstaja družbena potreba, ki zlasti mlade ljudi navaja k vračanju h koreninam in jim omogoča, da pogledajo vase v času, ko jih zunanji svet nenehno odvrača od njih samih. Še več, pesnik kot posameznik pridobiva novo vlogo, saj občinstvo vedno bolj zanimajo pesniški večeri, na katerih berejo pesniki sami.«
V KUD-u so že drugo leto zapovrstjo s finančno pomočjo Unesca oziroma Urada slovenske nacionalne komisije za Unesco, Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana organizirali Odprto branje ali pesniški maraton prav na dan poezije. Maratonj branj, ki se je pričel ob sedmi večerni uri in je obsegal več kot 80 nastopov literatov z različnih logov, se je razpotegnil do skoraj druge jutranje ure. Pesniki in pesnice so se na branje prijavili sami, kot je bilo včeraj mnogokrat poudarjeno, so bili kriteriji za kvaliteto in/ali okus prepuščeni poslušalcem, za organizatorja je bilo pomembno le, da so prijavljeni pesniki. Pomembno je »biti pesnik«, ne glede na to, ali si samooklican ali je odsotna samokritičnost ali pa si član Društva slovenskih pisateljev. Odprto branje je bilo dobesedno to, dogodek je upravičil ime, namreč prijavil si se lahko tudi včeraj, na dogodku samem, in s tri- do štiriminutnim nastopom doprinesel k demitizaciji poezije. Že uradno Unescovo besedilo pravi: »V današnjem svetu so nezapolnjene estetske potrebe. Poezija jih lahko zapolni, če prepoznamo njeno družbeno vlogo medosebne komunikacije in če še naprej ostane način vzbujanja in izražanja pozornosti.« Nedvomno se je tudi včeraj v KUD-u zgodilo marsikaj pozornostivzbujajočega. Že na začetku branj so se predstavili člani Kluba kočevskih literatov, v katerem prevladujejo ženske, kar se je tudi sicer potrjevalo tekom večera. V prvem delu maratona so se predstavili starejši predstavniki »poezije«. Prisluhnili smo Antonu Lebanu in njegovi pesmi Slovenija.
»Vrnitev k ustni kulturi oziroma živim prireditvam, kajti pesniška branja danes privabljajo čedalje več ljudi,« je gotovo dober izsledek Unesca. Včeraj se je v KUD-u zbralo okoli 400 ljudi, dvorana je bila neprestano polna, mnogi obiskovalci pa so ob pijači prisluhnili nastopajočim kar v galeriji KUD-a, kjer je bilo dogajanje iz dvorane projicirano na platno. Če kdaj, potem se na odprtem branju vzpostavijo interaktivni odnosi. Poslušalci nikakor niso pasivni, z vzkliki, aplavzom, pripombami kritično prisostvujejo nastopom. Najpomembnejši kriterij je bil prezenca na odru, pa naj bo to dobra interpretacija, sproščenost, pojavnost, žameten glas, duhoviti teksti ali pa kaj drugega, izvirnega. Svojevrsten odraz do pesniških branj je uprizoril Goran Mlakar, ki je občinstvo najprej podkupil z bonbončki, potem pa jih šokiral s tem, da je namesto branja na odru razbil star televizor.
Visoka, zapisana poezija, skrita v slonokoščenem stolpu, se je na včerajšnjih branjih umaknila razbitinam izdelkov sodobnopišočih duš. Parminutni nastopi so nekaterim posameznikom, ki so sledili Unescovemu vodilu »ponovne vzpostavitve dialoga med poezijo in drugimi umetnostmi«, tako da so pesmim dodali plesne točke, glasbo, performans, gledališke točke, predstavljali ujetost v instant kocko poezije. Izdelan nastop nekaterih, ki so brez predloge deklamirali in dobro interpretirali svoje pisanje, je kazal priprave in poseben odnos do nastopanja.
Nepredstavljivo visoka udeležba obiskovalcev z različnih koncev Slovenije, vzdušje in množično odprto branje pesnikov in pesnic, literatov, besednih snovalcev, kreativcev, liričnih duš … so potrdili smernice Unesca, še več – kot teloh so vzbrsteli mladi pišoči (tudi ženskega spola; namreč - pesnikov je več kot pesnic), priznani pesniki pa se niso pustili predramiti prvemu pomladnemu dnevu. Ali pač – KUD-ovo dvorano je podžgal nastop profesorja Janka Lozarja in profesorja Miklavža Komelja, ki sta s svojim nastopom počastila 222-obletnico gospoda tovariša, doktorja Polipiča, ki se prireditvi ne mogel odzvati, a je dovolil, da nastopajoča predstavita nekaj njegovih palindromov.
Poročilo iz sedemurnega maratona branj v KUD-u ob mednarodnem dnevu poezije zaključimo z Delacroixom, ki je v svojem Dnevniku zapisal: »Ni umetnosti brez poezije.«
Na sedemurnem maratonu branj je s snemalko vztrajala Petra Koršič.
Komentarji
komentiraj >>