Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Matej Sitar: TSURIAI (3927 bralcev)
Torek, 26. 2. 2008
IdaH



Tsuriai je sorazmerno redko uporabljan japonski izraz za ravnotežje, ekvilibrium. Veliko pogosteje bi v kontekstu iskanja ravnotežja med različnimi podobami realnosti slišali izraz heikou. Pa vendar je Tsuriai fotografska serija Mateja Sitarja, ki je nastala na enomesečnem potovanju po Japonski. Do 10. marca bo razstavljena v vseh treh nadstropjih galerije Stolp v Židovski ulici 6 v Mariboru, ki jo vodi Fotoklub Maribor.

Tsuriai je sorazmerno redko uporabljan japonski izraz za ravnotežje, ekvilibrium. Veliko pogosteje bi v kontekstu iskanja ravnotežja med različnimi podobami realnosti slišali izraz heikou. Pa vendar je Tsuriai fotografska serija Mateja Sitarja, ki je nastala na enomesečnem potovanju po Japonski. Do 10. marca bo razstavljena v vseh treh nadstropjih galerije Stolp v Židovski ulici 6 v Mariboru, ki jo vodi Fotoklub Maribor.

Japonska je neizpodbitno proglašena za eno izmed najbolj fotogeničnih držav, zato je nepogrešljiva lovorika v foto albumu vsakega fotografa, ki išče navdih v urbanih pokrajinah. Taista fotogeničnost je tudi velika orientalistična past, v katero se zaplete skoraj vsak »Evropljan«, ki na japonskih otokih išče eksotično mistiko, azijsko kričečo barvitost, črno-bele kontradikcije med futuristično sodobnostjo in rigorozno tradicijo ter podobne evrocentrične cvetke.

Sitar se je v tem kontekstu izkazal za zelo zrelega in ozaveščenega gledalca. To je razvidno iz tega, da predvsem pri portretiranju ljudi ne nastopa kot objektivno, vsevedno zrklo, ki pravi: »Poglejte, takšni so Japonci!«, ampak pravi: »Na vlaku sem sedél poleg starejšega gospoda v poslovni obleki« ali »V ulici Harajuku [harađükü] sem šel mimo mladega dekleta, oblečenega v rožnato Lolito, ki je pisalo sms sporočilo«. Sitarjev pristop je izrazito subjektiven.

Kljub temu se površnemu gledalcu nemara lahko zazdi, da Sitar s postavitvijo fotografske serije v diptih poskuša inscinirati zgoraj omenjene kontradikcije. Vendar je izbor posameznih jukstapoziranih fotografij, ene položne in ene pokončne, izjemno nepričakovan. Čeprav vzporeja prizor iz narave z urbanim prizorom in prizor sodobnega življenja s tradicionalnim, v diptihih ne razkriva klišejskih dvojnosti. V njih razkriva namesto nasprotja ravno obratno. Odkriva konsistentnost in organsko povezanost sodobnosti in tradicije, ki se na Japonskem ni nikoli antikvirala.
Klikni za veliko sliko:
Tradicija nikoli ni postala etnološka folklora, ampak se životvorno vpleta v vse pore družbe. In ravno prepoznavnost tega pogleda na subtilni ravni razlikuje Sitarjeve fotografije od prenekaterih potopisnih živobarvnih podob, ki polnijo mnoge druge foto albume. Njegovi diptihi ne narekujejo neke nujne izpovednosti, ampak delujejo kot vizualni asociativni elementi, pri katerih sta perspektiva in barva pomembnejši od samega motiva.

Avtor serije ustvarja na poti, vendar to ne pomeni, da je njegova fotografija dokumentarna ali celo turistična. Lahko bi rekli, da je eden tistih fotografov, ki ga že videno ne stimulira, saj se mu vizualni impulzi vsakdana zdijo obrabljeni. Hkrati v dnevni naglici ne najde dovolj pozornosti, zato se mora odpraviti na pot, da svojemu očesu pripravi prostor. To je bilo zaznati tudi pri nedavno preminulem umetniku in fotografu Dušanu Pirihu Hupu, ki ga je privlačil Bližnji vzhod. Vendar je Hup sčasoma odkril enkratnost tudi v domačem okolju. Sitarjeva fotografija je torej zmes med dokumentarnim motivom in studijsko inscinirano metodo.

Posameznim pristopom ne natika predikata japonskosti, kar je še posebej očitno pri enem izmed boljših diptihov, kjer slika rdeči javor tak, kot se kaže, brez predikata »japonski«, »moj«, »ob reki« in tako dalje. Kljub temu se avtor zaveda, da se nahaja na Japonskem, zato namenoma prevzema dvignjeno perspektivo, ki razkriva mestno veduto iz višje točke. Tovrstnega pogleda smo vajeni predvsem iz anime in mange.

Serija Tsuriai je zelo obsežna. Sitar je razstavil ducat in pol diptihov večjega formata v vseh treh nadstropjih Stolpa. Čeprav so nekatere likovno šibkejše od drugih, vseeno pripomorejo k celovitosti razstave, ki v vsakem nadstropju zapopade drugo tematiko. Če je v pritličju prikazano pretežno socialno življenje, v prvem nadstropju pa urbano, so likovni presežki v drugem nadstropju in v vmesni etaži stolpa. Serija deluje kot zaključena enota, za samostojno razstavljanje pa so primerni predvsem trije foto diptihi, ki so nadkrajevni in nadčasovni.

Iz časovne zanke v mariborskem Stolpu Ida H.



Komentarji
komentiraj >>