Štirinajsto predavanje iz tematskega ciklusa Totalitarizem, ki je bilo v četrtek, 28. februarja 2008, ob 18. uri v klubu Gromka na Metelkovi.. Predaval je Andrej Kurillo z naslovom Nacizem in totalitarizem.

Aktualna inflacija izrazov nacizem in totalitarizem v javnem diskurzu od vsakega resnega pristopa terja, da se sprva razčisti teren. Predavanje je tako potekalo v skeptičnem duhu: prvi del je bil namenjen pregledu nekaterih preteklih teorij, ki so z različnih zornih kotov poskušale osvetliti fenomen nacizma. Druga polovica predavanja je slonela na izbranih novejših delih.

Predavatelja sta pri tem vodili dve vprašanji. Je nacizem sploh mogoče razumeti s "totalitarno paradigmo"? Ali se ne bi nemara kazalo odpovedati konceptu samemu ter ga pospraviti v ropotarnico zgodovine? Koncept totalitarizma je nastal kot poskus razumeti tisto, čemur je Friedrich Meinecke dejal "die deutsche Katastrophe" - torej obdobje nacionalsocialističnega režima v Nemčiji, druge svetovne vojne, koncentracijskih taborišč in holokavsta.

Prve interpretacije, ki so prihajale iz levičarskih krogov, so fašizem in nacizem razumele kot preprost pojav množične evforije, za katerim se skriva industrijski kapital. Torej kot lutko, s katero upravljajo vodilni industrialci držav. Vodilno vprašanje se je glasilo: Kdo se skriva za Mussolinijem? Kakor se je izkazalo v kasnejših analizah, je vprašanje seveda povsem zgrešeno. Nacizma ali fašizma ni financiral veliki kapital, temveč majhna, zasebna samostojna podjetja ter mali kmetje.

Adornova teza – „Kdor noče govoriti o kapitalizmu, mora molčati o fašizmu“ - kljub temu zdrži zgodovinsko presojo. Hitler je bil namreč logična, ne pa hotena posledica velikega kapitala. Velekapitalisti - tako industrijski kot zemljiški – so nacizmu res na široko odprli vrata, toda njihovo upanje, da bodo z njim manipulirali, se je kmalu sprevrglo v svoje nasprotje. Tako fašizem kot nacizem torej ne predstavljata maske velekapitala, temveč, prav nasprotno, predstavljata povsem avtonomen zgodovinski pojav.

Zdi se, da je od prvotnega pomena ostalo le malo - če je v kontekstu hladne vojne koncept v prvi vrsti veljal kot oznaka za sovjetski stalinizem in podobne režime, je mogoče reči, da se je danes v luči akademskih dvomov skoraj povsem preselil v politično (zlo)rabo ter hlapčuje le še pritlehnim podtikanjem ter diskvalifikacijam nasprotnika.

V četrtek, 6. marca, bo na Delavsko-punkerski univerzi na sporedu predavanje Nila Baskarja z naslovom TOTALITARIZMI FILMA.

Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent