Vstopamo v svet vonja, okusov, dotikov, zvoka in podob.
Raziskovanje čutnih zaznav zahteva izjemno previdnost in premišljenost, vendar pa se rezultati kljub temu kažejo tako v obliki užitka in zabave kot tudi tesnobe in preplaha.

O tem, na kakšen način nastajajo senzorialne predstave in kolikšno pripravljenost zahtevajo, smo se pogovarjali s soustanoviteljico in idejno vodjo gledališča "Senzorium" Barbaro Pio Jenič.

SENZORIALNO
Taktičen, a brezkompromisen vdor v obiskovalčevo intimo in njegove globine izpod vsakdanje povrhnjice, je prepleten z elementi kolektivne miselnosti, arhetipskih tendenc in predvsem močnim neposrednim stikom s sočlovekom.

OBISKOVALCI
Leta uprizoritvenih izkušenj in praktičnih raziskav so Barbari Pii
Jenič vsekakor odstrli vpogled v prav poseben segment vzorca ljudi, ki
obiskujejo senzorialne predstave. Kakšen je profil obiskovalcev, ki se
odločajo za obisk senzorialnih labirintov?


IDEJA : REALIZACIJA
Senzorialna uprizoritev zahteva svoj specifičen potek in sosledje ustvarjanja. Prvotna vizija in nujni predpogoji morajo biti toliko bolj trdni in argumentirani kot sicer, saj celostni proces pogojuje obilica čutnega prilagajanja in dopolnjevanja - ter navsezadnje »tenkočutnega razuma«.

FIKSACIJA in NEPREDVILJIVOST

IGRALCI - IHABITANTI
Igralci oziroma ihabitanti, ki sodeluejo pri projektih, so vsekakor postavljeni pred zahtevne naloge. Kot temeljni kreativni del končnega produkta morajo s svojo prisotnostjo in izraznimi metodami znati ustvariti izrazite atmosfere, s tem pa tudi jasno bistvo momenta, ki ga posredujejo obiskovalcu.

VSEBINA : ČUTNA NEPOSREDNOST
Kako obdržati produktivno ravnovesje?

Informativni zametki novega projekta ...