Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
AFRIŠKI GHOST PROGRAM !!! (4343 bralcev)
Sobota, 15. 3. 2008
TCLejla



I. Afronavajanja (zp, 30'): Francozom bistveno v lanskem letu.
II. Afronovičke (zp, sp 15').
III. Afronovosti (zp, 45'): Z Juga na Vzhod: The Mighty Zulu Nation in Kenge Kenge.
IV. Prava misel (tc, 60'): Rachid Taha ob izidu avtobiografije.
V. Afrika iz Oxforda (sp, 30'): 100% frajerke! Les Amazones de Guinee in Abby Surya Djai.
VI. Historična Afrika (zp, 30'): V Kongo z Nybomo.
VII. Polnočna Afriška Delta (tc, 30').

lista skladb ...
Ghost program RŠ sobota, 15. 3. 2008
20.00 – cca. 00.30
AFRIKAN GHOST PROGRAM RADIA ŠTUDENT MAREC 2008

I. AFRONAVAJANJA: Francozom bistveno v lanskem letu 1. del
1. CD bb –2 Orchestra Baobab w. Youssou N'dour – Niyaay (oni) 7.14
2. CD bb - 5 Konono No. 1 - Paradiso (oni) 7.00
3. CD bb –4 French Essential V: Terakaft – Bismilla (oni) 2.24
4. CD isti -3 FE V: Malouma – Nebine (ona) 4.42
5. CD isti -13 FE V: Teofilo Chantre – Chelicha (on) 3.03
6. CD isti -15 FE V: Mikidache – Mgodro gori (on) 3.54
8. CD-R bb -3 Vieux Farka Toure w. Ali Farka Toure – Tabar (on) 3.23
9. CD bb -18 French Essential V: Tiken Jah Fakoly – L'Africain (on) 4.00

II. AFRONOVOSTI: Afronovičke + Z Juga na Vzhod - The Mighty Zulu Nation in Kenge Kenge
x. Afronovičke
1. CD-R bb –3 Soothsayer – Follow Your Path (oni) 11.08
2. CD bb –3 Kora Jazz Trio Part Two – Sunugal (A.Diabate) 5.30
3. CD-R bb –1 Les Amazones de Guinee – Wamato (one) 4.25
4. CD bb –3 Kora Jazz Trio Part Two – Sunugal (A.Diabate) 5.30
5. CD bb –4 Nawal – Kweli II/ Truth (ona) 4.53
xx. Z Juga na Vzhod - The Mighty Zulu Nation in Kenge Kenge
1. CD bb –14 Tumi and The Volume - In a minute (on) 4.52
2. CD bb –1 The Mighty Zulu Nation – Storm (oni) 4.49
3. CD isti –3 TheMZN – Abantu (oni) 3.40
4. CD isti –7 TheMZN – Uthando leakho (oni) 3.43
5. CD bb –3 Kenge Kenge – Obare yinda (oni) 7.40
6. CD isti –5 KK – Omeme nyapura (oni) 7.34
7. CD isti -8 KK – Piny agonda (oni) 7.13
8. CD bb –9 Tumi and The Volume - Signs (on) 4.33

III. PRAVA MISEL: Rachid Taha ob izidu avtobiografije
0. t AGP ef 3(?) AVIZZO RAI
vmiksaj v avizzo:
1. cd PRES kom 2 TAHA RŠ 0'06
2. cd DIWAN 2 kom 3 AGATHA – r. taha/bebey 7.55
A. md TAHA28 od 4'58 do 7'15 2'17
VTOČ: Pourquoi la choix du titre Rock la Casbah?
IZTOČ: bien musical et a l'interieur je n'ai rien a cacher, le titre est a l'interieur. Mhm. Mhm.
3. cd TEKITOI kom 5 SAFI – rachid taha 5.20
B. md TAHA28 od 8'11 do 12'44 4'33
VTOČ: Pourrait on dire de toi poststructuraliste
IZTOČ: Je crois que non. / Bien sur que si. /D'accord, peut-etre .../ Je le dis, oui.
4. cd MEDINA kom 8 EN RETARD – rachid taha 4.56
C. md TAHA28 od 12'51 do 16'21 3'30
VTOČ: Probablement tous les je dans texte ne sont pas toi?
IZTOČ: je ne dis pas autobiographie, je dis biographie, ćest un pretexte de parler d'autre chose.
5. cd DIWAN kom 10 MALHEUREUX TJS – r. taha 6.13
Č. md TAHA28 od 16'49 do 21'20 4'31
VTOČ: Il faut que je dise que j'ai aime bien le livre ...
IZTOČ: Je suis contre toute forme de guerre et toute forme de bombe, voila.
6. cd OLE kom 7 TABLA MOTOWN – r. taha 5.45
D. md TAHA28 od 22'26 do 25'04 2'38
VTOČ: Pourquoi les livres et filmes et les musiques que j'ai aime? Pourquoi le passe donc pourquoi pas que j'aime?
IZTOČ: ćest quel a, ain ou alif? / Ain. Ain. Taha. D'accord.
7. cd PRES kom 3 4'38-13'58 – r. taha 94 9.20
E. md TAHA28 od 26'09 do 27'28 1'19
VTOČ: Est-ce qu'on peut s'attendre a une traduction anglaise un jour
IZTOČ: soyez heureux. Ah d'acord, ok. Ciao. Ciao.
8. cd LUXE kom 4 GOULI – carte de sejour 5.17
9. cd PRES kom 2 TAHA RŠ 0'06


IV. AFRIKA IZ OXFORDA: 100% frajerke! Les Amazones de Guinee in Abby Surya Djai
- Extra Golden
- Les Amazones de Guinee
- Les Amazones de Guinee
- Les Amazones de Guinee
- Abby Surja Djai
V. HISTORIČNA AFRIKA: V Kongo z Nybomo 1.del
1. CD bb –1 Nyboma – Double Double (on) 8.15 6.36
2. CD isti –4 N – Ban gula-ban gula (on) 7.09
3. CD isti -6 N – Pepe Bougier (on) 8.00
VI. POLNOČNA AFRIŠKA DELTA:
0. t AGP ef 1 NAPOVED VEČERA
1. cd 1490 kom 10 GOREE ISLAND – defunkt 2.38
2. cd GOLD kom 11 BON SAMARITAIN – papa noel 6.31
3. cd NIGERIA kom 6 FUJI SHUFFLE – adewale ayuba 5.56
4. cd MALI kom 10 SOUNAFI – mah damba 4.13
5. cd SEGU kom 6 SEGU BLUE – bassekou kouyate 4.16





KLEPET Z RACHIDOM PO TELEFONU, posnet 13. 3. 2008 ob 20.00
(R = Rachid Taha; T = TC Lejla)
R: Od kod kličete?
T: Iz Slovenije. Ljubljane. In poznava se.
R: Ja, ja, vem. Poznam tvoj glas.
T: Se bova torej vikala?
R: Kot želite.
T: Kot želimo?!
R: Prav.
T: Prav. Torej ...
R: Halo?
T: Halo?!
R: Saj sem tu.
T: Torej, izdal si biografijo, spomine ...
R: Ja.
T: ... Kakšni so tvoji občutki po opravljenem delu? Zadovoljen?
R: Ahhh, zadovoljen ... ja, če je zadovoljen bralec. Bralec mora biti zadovoljen. Mislim, da sem opravil delo in zdaj je treba počakati. Ampak na splošno mislim, da bo. Zadovoljen sem. Ne ponosen, temveč zadovoljen.
T: Kakšen je bil doprinos Dominiqua Lacouta, poleg Nine Hagen na spisku muzik?
R: Doprinos je ... pomagal mi je zbrati vse zapise, zbrati in izbrati vse pesmi, moje zamisli. V glasbi bi mu rekli aranžer.
T: Ja ...
R: Mhm.
T: Kakšen je bil način dela?
R: Pardon?
T: Ehm ... ja
R: Ja, način je bil .... Pisal sem in se tudi snemal z magnetofonom.
T: In on je napisal ...
R: Ja?
T: Je bilo ... Povedati hočem, da ...
R: Hočete govoriti o moji knjigi ali o Domniquu Lacoutu ali kaj?!?
T: O knjigi.
R: No, torej bova govorila o knjigi.
T: Dobila sem vtis, da so deli v ležečem tisku ...
R: Ne, ne! ... Ja?
T: ... da so deli v ležečem tisku v resnici ti ...
R: To je zato, ker je v knjigi več oseb. Ležeči tisk je del neke zgodbe, kot ste videli, obstajajo različni deli. Imamo Zemzema, potem arabskega špecerista, potem pripovednika in pevca, pardon pesnika. Torej je bilo treba to razlikovati. Tako.
T: Prav. Zakaj izbira naslova Rock la Casbah?
R: Ker sem hotel, da knjiga učinkuje kot kazba, ki ima polno malih ulic z mnogo stvarmi, ulic, ki so polne vonjav, barv in tako dalje.
T: Ali ni naslov malo preveč clashevski za Rachida Taho?
R: Ne, ne. Veste, obstaja film o kazbi z Jeanom Gabinom iz 30. let. Kazbo najdemo med drugim v Alžiru, torej so se Angleži navdihovali s tem.
T: Ja, ampak ...
R: Prej bi rekel, da sem hotel povezavo s kazbo Pepeja le Mokoja, ki ga je igral Jean Gabin.
T: Na začetku knjige nanizaš kup zamisli za različne naslove.
R: Ja, ampak to je pisateljska svoboda, način, kako uvesti snov. Povedati sem hotel, da nočem spisati biografije, kakršne so druge.
T: Izbrani naslov se mi namreč ne zdi prav nič izviren ...
R: Res ... Mislim, prav, če se vam zdi tako, zakaj ne ... to je v redu.
T: Veliko boljši se mi zdi L'Algerien a cacher.
R: Ja, tudi ta zamisel ni bila slaba, ampak izbrali smo pač drugega. Odločil sem se za naslov Rock La Casbah, ker je knjiga tudi glasbena, v njej pa ne skrivam nič. Ta naslov je torej znotraj, v knjigi.
T: In vendar biografijo primerjaš s fikcijo in govoriš o sebi kot o fiktivni osebi.
R: Vsekakor.
T: Lahko malo razložiš?
R: Razložim kaj? Ja, seveda lahko razložim. Zato ker sem hotel opisovati različne osebe in si pridobiti svobodo, da lahko napišem vse, kar hočem. In ker imam rad filme in rad fikcijo, sem hotel biti vse to hkrati. Hotel sem, da bi bil življenjepis drugačen od drugih tovrstnih pisarij. To je pač svoboda ... Vzel sem si to svobodo.
T: Ali bi vam lahko rekli poststrukturalist?
R: Ne razumem.
T: Ali bi lahko rekli, da si ...
R: Ja.
T: ... poststrukturalist.
R: Lahko, če hočemo. Če kdo hoče, zakaj ne. Zadeva je zapletena, ker je predvsem ... neke vrste ... recept, ja.
T: Recept?
R: Ja, velik recept.
T: V pisanju namreč navajaš Derridaja, Deleuza, Guattarija ...
R: Ja, res je.
T: ... ne pa tudi na primer Lacana, Foucaulta, Althusserja.
R: Bah, zato ... Ne govorim o Lacanu ... Ker ... Tako. Torej Derrida je moj najljubši filozof.
T: Morda kljub temu poznaš slovenskega lakanista, ki je precej popularen v Franciji in tudi ZDA, Slavoja Žižka?
R: Poznam, a slabo. Nisem bral. Govorim samo o stvareh, ki sem jih bral. Ne citiram zato, da bi pokazal, da poznam, temveč citiram samo tisto, kar poznam.
T: Ali bi lahko rekli, da v Franciji brati Derridaja ali Deleuza ni neka eksotika ...
R: Vsekakor, Derrida ni v Franciji prav nič eksotičen. Derrida tako ali tako sploh ni eksotičen pisatelj, temveč filozof, svoboden mislec. Menim, da bomo v nekaj letih spoznali pomen Derridajevega prispevka filozofiji in celo politiki. Ampak Francija se včasih slabo odziva. Veliko časa potrebuje, preden se odzove.
T: Hotela sem reči, ali so tam to dokaj popularni pisci, torej del ožje popularne kulture, ne le ožjih filozofskih, univerzitetnih krogov?
R: Ja, zame je Derrida precej popularen pisec, velik popularen pisec, veste. Recimo kot Jean Luc Godard, ki je zame popularen cineast, le čas si je treba vzeti za razumevanje. V svoji knjigi želim, recimo, tudi doprinesti malenkost k popularnosti teh ljudi.
T: Tvoje pisanje je precej prežeto s francoskim popularnokulturnim vsakdanom, tako da je občasno Nefrancozom težje brati ...
R: Kaj je tako težkega?
T: Reference na medijske ljudi, kratice in tako naprej, prežetost s francosko popularno kulturo v izrazju, skratka.
R: Ne, mislim, da ni ničesar, kar bi bilo težje razumeti. Sploh ni težko, meni se zdi, da je knjiga predvsem komična. Zabavna knjiga za smeh. In tako jo je treba brati.
T: Ja, ampak če ne poznamo okolja, če ne razumemo besednih iger ...
R: A, ampak to je druga stvar. Ne vem, ampak tudi jaz ne morem na vsakem koraku razlagati teksta. Verjetno Anglež ali Nemec res ne more dobro razumeti, ampak to je druga stvar – za to, tako kot za filozofijo, ni metode asimil, da bi šlo zlahka.
T: Ali na primer: Kdo je M. Chollet, ki naj pripravi pogodbo, ker si legendaren in mitološki namesto mističen junak?
R: Ja.
T: Kdo je torej Chollet?
R: Chollet? Šef Flammariona, založnik.
T: Če bralec, ne ve, kdo je to ...
R: Ja, to je res. Ampak saj povem, kdo je – da je moj založnik. To povem.
T: Mislim, da ne.
R: Jaz pa sem prepričan, da ja. Povem.
T: Morda. Verjetno vsi jazi v besedilu niso ti?
R: Kaj?
T: Verjetno vsi »jaz« v pisanju niso ti?
R: Zakaj?
T: Zdi se mi, da se zlasti v ležečem tisku rad transponiraš v drug lik.
R: Ne razumem vprašanja.
T: Sprašujem, če si jaz vedno ti?
R: Seveda, seveda, vsekakor sem jaz, ja. Očitno.
T: Velja. (Nasmejan.)
R: (Smehec.)
T: Zakaj vedno Benetke z zanikanjem?
R: E... eee ... KAJ?!
T: (Smeh.) Zakaj ...
R: (Smeh.) Zakaj kaj?
T: Zakaj vedno Benetke z zanikanjem? Dvakrat v eni knjigi, ki jo je napisal človek, ki je toliko prepotoval, je veliko. In obakrat zanikano: »nikdar Benetke« in še enkrat Benetke z nekim zanikanjem, tudi nikdar.
R: Olala! (Smeh.)
T: Zakaj ravno Benetke?
R: Zakaj Benetke? Zato ker Benetke pomenijo ... Morda gre za metaforo za nemogočo ljubezen. Benetke so vedno slikane kot mesto zaljubljenih, torej je zame mogoče to ... neka ... nedosegljiva točka. Preveč težko.
T: Torej ne gre za zavračanje smrti (v Benetkah)?
R: Ne, ne, to je druga stvar. Smrt zavračam kakorkoli, v Benetkah ali kje drugje.
T: V knjigi in tudi sicer govoriš o tem, da si želijo umetniki nesmrtnosti. Ali misliš, da to še drži pri vsej produkciji knjig, plošč itd., da je to še način za dosego nesmrtnosti?
R: Ja, seveda. Vsakdo hoče biti nesmrten po svoje. In vsakdo bi rad kje nadomestil boga.
T: Ja, ampak mislim, da dandanes z vso hiperprodukcijo stvari ...
R: Vseeno, vseeno. Kljub hiperprodukciji, mislim, da je to tudi odgovor na vse oblike religije. Vsak hoče ustvariti lastno religijo, svoj lasten kult. Kult zvezde, kult zvezdnika, televizijske, filmske zvezde, književne. Vsak ima tu svojega malega boga. Pravzaprav hoče nekje biti bog.
T: Ne pripoveduješ veliko o svojem življenju in ...
R: Res.
T: ... predvsem ne govoriš veliko o svojem delu, npr. odnosih med besedami in glasbo, rojstvu komada itd.
R: Ne, res ne. Točno tega nisem hotel delati! Točno temu sem se hotel izogniti, ker se mi zdi absolutno nezanimivo.
T: Zakaj nezanimivo?
R: Zato, ker ne vidim nobenega smisla v tem, pač ni zanimivo, me ne zanima, ne zdi se mi pomembno. Govorim o drugih stvareh. Zame je to neka druga knjiga, izgovor. To je biografija. Ne rečem avtobiografija, ker ni, temveč biografija. Preprosto izgovor, da govorim o drugih stvareh.
T: Zlasti razmišljaš o medijih, družbi, odzivih ...
R: Točno tako.
T: ... odzivih na tvoje medijske pojavitve in spišeš kak slavospev menedžerjem, slednje se mi zdi ... Kakorkoli, s tem ni nič narobe, tudi tako se lahko razložimo.
R: Mhm.
T: Toda so tudi stvari ... Najprej moram povedati, da mi je pisanje nasploh všeč, prebrala sem jo enkrat na hitro, nekateri deli so krasni, nekateri deli pa se mi, žal, ne zdijo prav dobro napisani.
R: Odlično. To je tvoje mnenje in je v redu. Vsak ima pravico, da vidi stvari, kot želi, to je svoboda misli.
T: Si knjigo prebral?
R: Pardon? Če sem prebral knjigo?
T: Ja.
R: Ja, seveda sem bral knjigo, kaj je ...
T: Tvojo.
R: Predvsem berem.
T: Zmotil me je zlasti neki kratki odlomek, ko govoriš o neki televizijski pojavitvi ...
R: Čem?
T: ... ko so te vprašali, zakaj si proti jedrskim elektrarnam v Iranu, ampak to je spisano tako, da se zdi, kot da si proti temu zato, ker Iranci niso Arabci ter so za povrh še šiiti ...
R: Ne, nikakor.
T: Tako je napisano.
R: Pravim preprosto, da če naredijo bombo ... Iranci od nekdaj želijo imeti roko nad arabskimi deželami, islamom in tako naprej. Mislim, da če dežela ni popolnoma demokratična, je treba pri teh stvareh zelo paziti. To pravim v knjigi.
T: Toda ali niso tudi bombe, ki jih imajo v ZDA in Franciji, enako nevarne?
R: Ja, absolutno preveč jih je že. To je več kot dovolj, ne sme se še dodajati.
T: Ampak zakaj jih eni smejo imeti in drugi ne?
R: Jaz bi želel, da jih ne bi imel nihče. Želel bi, da bi bili vsi brez jedrskega orožja. Torej če lahko to zmanjšamo, je dobro. Želim, da Francija ne bi imela atomske bombe, da je ne bi imel nihče na svetu. Tako.
T: Povsem se strinjam, ampak žal to ni mogoče, ker jih imajo.
R: Tudi če ni mogoče, je nujno, da postane mogoče.
T: Ni mogoče, ker če jih uničimo, nas uničimo.
R: No, vidiš.
T: No, vidiš.
R: Torej se ne sme še dodajati!
T: Ja, v redu. Ampak res je antidemokratično, da lahko tisti, ki morejo uničijo svet, prepovedujejo bombe tistim, ki jih sploh nimajo.
R: Ja, ampak to je povsem druga stvar, drug razmislek. Ampak iranski reaktorji so zame nesprejemljivi zato, ker bodo prve, če Iran izdela bombo, prve, ki bodo trpele zaradi tega, prve, na katere bo bomba padla, bližnje arabske dežele. Prav?
T: Prav.
R: Tako! To je moje stališče.
T: Ampak ZDA jih tam že mečejo ... v Iraku ...
R: Jebe se mi Amerika, v vsakem primeru ima Amerika bombo že zelo dolgo in Iran ni Amerika. Oprosti, ampak Iran je še vedno diktatura. In če naredijo bombo ... Poglej, kaj delajo!? S Hamasom in tako naprej, delajo kaj? Kaj se dogaja? Mislite, da je Hamas demokratična stranka? Kdo jih podpira? Iran. Kaj se dogaja v Iraku? Seveda je tam Amerika. Ampak kaj ga serjejo tam? Ah? Torej, prosim te, nočem se smešiti in reči, da zato, ker ima Amerika bombo, naj jo ... Ne, treba se je soočiti z resničnostjo!
T: Ja, ampak ...
R: In resničnost je, oprosti ... Saj Iran ne bo bombardiral Amerike, ne?! Zakaj hočejo bombo? Zato ker je tam nasproti Pakistan, ki je sunitski. Povedati moram, da se že zelo dolgo med suniti in šiiti bije vojna, ki je resnična. To je treba vedeti!
T: Hotela sem samo reči, da ZDA že mečejo ali so pred kratkim metale jedrske konice po Iraku, Afganistanu in Kosovu.
R: Temu je treba narediti konec!
T: Seveda, ampak kljub temu to počnejo.
R: Vem, da to počnejo, ampak morajo nehati. Sem proti vsem vojnam in vsem bombam. Tako.
***** ********
T: Če te ljudje povabijo na večerjo, torej nočeš kuskusa. Kaj pa čorbo?
R: Šorbo?
T: Ja.
R: Kdo hoče čorbo?
R: V biografiji Rock la Casbah praviš, da nočeš, da ti ljudje kuhajo kuskus, če te povabijo na večerjo ...
R: Ah, ja, to. Pravzaprav se mi globoko jebe! Šorba, če hočeš, ja.
T: In če se spomniš ...
R: Ja.
T: ... si posnel s Carte de Sejour komad z naslovom Habibi ...
R: Ja, tega je že zelo dolgo, vem. Res imam raje čorbo.
T: ... kjer poješ, da imaš vrh glave zrezkov in pomfrita in ...
R: ... da hočem čorbo.
T: Ja.
R: Ja, to je res.
T: Torej te lahko povabimo na čorbo?
R: Točno tako ... Čakaj, nekaj mi hočejo povedati. Aha, bova ... Lej, čez pet minut imam naslednji telefonski intervju z nekim alžirskim radiem.
T: Prav, bom skušala pohiteti. Zakaj praviš »filmi, knjige, glasba, ki sem jih imel rad«? Zakaj preteklik, torej ne, ki jih imam rad?
R: Bah ... ki sem jih imel rad. Pomeni, da jih imam rad. Saj je vseeno. Ki sem jih videl, prebral v preteklosti. Torej, ki sem jih imel rad in jih imam še vedno rad. Tako.
T: Med knjigami je tudi Bulgakovova Mojster in Margareta ...
R: Yes?
T: Ker je moja najljubša, me zanima, kaj misliš o njej, kaj ti je všeč?
R: Všeč mi je njena svoboda, žigosanje kupa negativnih reči, žigosanje vsakršne diktature; ob tem ima tudi lepo ljubezensko zgodbo.
T: Omenjaš tudi slovenskega pisatelja Vladimirja Bartola ...
R: Alamut, ja.
T: Naša literarna kritika ga je dolgo zapostavljala. Kakšen se ti zdi Alamut?
R: Zelo dobra bukla, zanimiva. Povedal je mnogo stvari. Pustila je vtis, saj sem jo prebral že pred dvajsetimi leti.
T: Ja, in govori o Hasanu ibn Sabahu, o katerem pogosto govoriš.
R: Ja, vsekakor.
T: Kdo je zate analfabet?
R: Analfabet?
T: Mhm.
R: (Zamolkel smeh.) Človek. Človek nasploh. To je analfabet. Analfabet, ki se tega sploh ne zaveda. Toliko stvari bere in ve, da zaradi tega postane analfabet. Tako.
T: Tvoj priimek – praviš, da je administrativna napaka – se torej ne zapiše ta-ha, kot običajno, kot 20. sura korana ...
R: Mhm, ne.
T: ... temveč kako? Ta-alif-ain ali kako drugače?
R: T-A-A, t z dvema a, v latinski pisavi ga zapišemo z dvema a.
T: Sprašujem po arabskem zapisu, a je ta-alif-ain?
R: Taa. Ta in potem a.
T: Kateri a? Ain ali alif?
R: Ain. Taa.
T: Pred intervjujem in po njem bom vrtela izbor glasbe s tvojega seznama na koncu knjige.
R: Ja, prav.
T: Oddaji pa nameravam namesto Idealna godba Ti Si Lejle reči Idealna godba Rašida Tahe, če se strinjaš ...
R: V redu, se strinjam.
T: Zanima me, če je kak komad omenjenih izvajalcev, ki ga ne maraš ...
R: Ne, nikakor, prav vse mi je všeč.
T: Ali morda posebej želiš, da zavrtim katerega?
R: Ne, ne. Vrti, kar želiš.
T: Verjetno bom tudi prevedla kak odlomek iz tvojih memoarov, smem?
R: Vsekakor. Hvala ti.
T: Ali lahko pričakujemo angleški prevod čez čas?
R: Ja, upam. Prevod že pripravljamo. V kratkem bom govoril z angleškim založnikom. Verjetno bo prišel tudi španski prevod, upam.
T: Odlično. Dvomim, da bo tudi slovenski ...
R: Ah, poslušaj, če je možno, zakaj ne?! Bomo videli, ne.
T: Mhm. Ali lahko pričakujemo tudi druge tvoje pisarije?
R: Ja, vsekakor. Pravkar pišem roman.
T: Roman? O...
R: Ah, to je pa še skrivnost!
T: Aha. Kaj pa je s tvojimi filmskimi projekti?
R: To še pride, je že na poti. Pripravljam scenarij, ja.
T: Ja, to si delal tudi že pred nekaj leti.
R: Točno tako. In nadaljujemo. To traja, a!
T: In kdaj bo izšel naslednji album?
R: Kmalu, ga že pripravljam, izšel naj bi konec leta.
T: Lahko upamo, da te bomo še kdaj videli tukaj?
R: Inšallah!
T: Inšalah?
R: Če me povabite, vsekakor pridem.
T: Kaj pa če te ne povabijo?
R: Ba, če me ne ...
T: Te pa jaz povabim na obisk.
R: Tako je. Lej ... res bi rad, zdi se mi lepa dežela, ja.
T: Mhm. O. K., Hvala lepa in ...
R: Hvala tebi.
T: ... imaš sporočilo za poslušalce?
R: Ne, ne. Lep pozdrav vsem in bodite srečni.
T: Velja. Ciao.
R: Hvala. Ciao.


Komentarji
komentiraj >>