Goran Kompoš recenzira prvovrsten elektronski show v režiji Autechre, SND in Roba Halla iz graškega Postgaraga (v celoti!)
* Slovenijo pogosto promoviramo kot evropsko oazo. Največkrat seveda mišljeno v pozitivnem kontekstu, vendar pa z vidika glasbe lahko rečemo vse prej kot to. Naše podalpje namreč očitno ostaja oaza nenaklonjena številnim najbolj aktualnim glasbenim vsebinam. Lep primer te ignorance se denimo kaže prav ob turneji dvojca Autechre in njune spremljevalne ekipe, ki je v četrtek gostovala v Gradcu, dan pred tem v Zagrebu, še pred tem v Budimpešti, dan pozneje pa so se preselili še na apeninski polotok. Če se niso ustrašili dragih Darsovih cestnin to pomeni, da so naše loge prečkali vsaj enkrat, kje se skriva vzrok, da se ob tem niso ustavili v katerem od domačih klubov, pa lahko le ugibamo. Pa poskusimo. Teza, da je Ljubljana premajhno mesto ne zdrži, saj je po številu prebivalcev primerljiva z Gradcem. Tudi to, da v prestolnici ni primernega prostora je mlatenje prazne slame, saj je zagrebški Kset, ki so ga britanci razprodali že dva dneva pred koncertom, primerljiv z vsaj dvema ljubljanskima kluboma. Morda pa se razlog za abstinenco tovrstne ponudbe skriva pri domačih organizatorjih, ki se raje kot aktualnih imen oklepajo, pri nas že mnogokrat preizkušenih bendov, ki so pogosto še v zatonu svojih karier. Elektronski glasbi se sicer gode nekoliko bolje, saj smo v minulem letu zabeležili nekaj odličnih koncertov, vendar pa je šlo večinoma za različne eksperimentalne odvode, ki jih pač najlažje pokonzumiraš v mirovanju. Ko pa se človeku, ki ne potuje rad, zahoče ob elektronski glasbi pretegniti ude, ima na izbiro bodisi zabavljače na eni, bodisi razne klubske razgibačine brez duše, na drugi strani. Do odmerka tiste bolj kreativne elektronske plesne glasbe, pa mu je še najlažje priti prav v Gradcu, kjer že nekaj let redno gostijo nekatere najbolj zanimive ustvarjalce iz te sredine. V četrtek zvečer torej tudi Autechre, SND in Roba Halla.
Ekipa se je zbrala v namen promocijske turneje ob izidu albuma ’Quaristice’ dvojca Autechre, in to kar v isti sestavi kot na turneji pred tremi leti ob izidu albuma ’Untilted’. Gre za skupino prijateljev, saj Booth in Brown dvojec SND poznata še iz časov ko sta domovala v Sheffieldu, Rob Hall pa je med drugim eden vidnejših članov kolektiva Gescom. Koncert v Gradcu je bil že štirinajsti v sklopu turneje ’Quaristice’, ki so jo zagnali 29. februarja v domačem Manchestru, od takrat pa so že oddelali dobršen del Evrope. Odlični odzivi so prihajali prav z vseh koncev, z izjemo Zagreba, kjer pa je za nezadovoljstvo bilo očitno krivo slabo ozvočenje, ki je v primeru Autechre pač eden ključnih dejavnikov.
Koncert v Postgaragu se je pričel ob napovedani 21. uri, čeprav je poleg Roba Halla in strežnega osebja bilo tedaj v klubu vsega kakšnih dvajset ljudi. Hall je v tem začetnem delu vrtel downtempo glasbo na jakosti, ki je bolj kot ogrevanju tistih nekaj glav, služila ogrevanju zvočnikov. Po približno uri in pol pa se je že nakapljalo dovolj ljudi, da se je dvignila tudi jakost zvoka, ki pa je ob nastopu dvojca SND bila že tako visoka, da je bilo jasno, da bo zvočni sistem tokrat deloval kot je treba. Na glasno iregularno ritmiko se je hipoma odzvalo tudi občestvo, ki je solidno napolnilo za okoli 500 duš velik prostor, ter začelo v tisti tipični »geekovski« maniri prikimavati z glavami. Glasba dvojca SND je precej tipičen primerek estetike, ki so jo gojili pri njuni domači založbi Mille Plateux, specialistu za abstraktni digitalni minimalizem. Skozi live act njuna zvočnost sicer postane precej bolj nasičena, a poudarek ostaja na begajoči ritmiki, ki pa jo dvojec izvrstno splete v skoraj plesni groove. Njun set je požel nekaj ovacij, ki pa so bile resnici na ljubo, verjetno bolj vzkliki za morebiten bis, saj sta nam odmerila le predvidenih 45 minut. Bisa ni bilo, je pa vajeti ponovno prevzel Rob Hall, ki je bil z izborom glasbe tokrat precej bolj prepričljiv kot pred tremi leti na turneji ’Untilted’. Skozi prizmo tehnike DJ-anja mu sicer nikoli ni bilo moč očitati česarkoli, vendar pa je njegov repertoar v preteklosti, ko je vrtel še z vinilov, bil preveč monoton, da bi plesa željnega zasrbele pete. Tokrat se je DJ-anja lotil s prenosnikom, kar se je poznalo predvsem v posodobljenem naboru glasbe, s katerim je prisotne uspel zadržati na plesišču, ki je postajalo vse bolj temno, kar je seveda napovedovalo bližajoči se prihod dvojca zaradi katerega smo se zbrali.
Nekaj minut pred koncem Hallovega seta, je prostor prerezal silovit zvočni sunek, ki je navzoče pozval k elektronski plesni maši in vrste so se strnile pod zatemnjen oltar. Kmalu smo dobili serviran zvočni udar, ki je najbolje slišoče z rokami na ušesih odgnal iz prvih vrst, preostali pa smo se spustili v evforično sledenje poliritmom, ki so tresli vse, razen naših bobničev. Zvočni sistem je bil namreč vrhunsko usklajen, to pa live actu dvojca Autechre doda čisto nove dimenzije, saj posamezni zvoki ohranjajo svoje izvorne specifike, s tem pa se Boothu in Brownu odpre potreben manevrski prostor. Pozna se, da sta od začetka turneje ’Untilted’ pred tremi leti, preživela ogromno časa ob raziskovanju možnosti, ki jima jih ponuja njun »live setup«, raven manipulacije z mnogotermi sekvancami hkrati, pa sta praktično popeljala v perfekcijo. A bolj kot s tehnično brezhibnostjo, še vedno navdušujeta s glasbo. Sicer se že pregovorno odmikata od konvencionalnih form, vendar pa se to še neprimerno bolj kot na njunih albumih, opazi pri koncertih, ki so prava paša za privržence elektronskih zvokov, ne glede na to iz katerega plemena prihajajo. Tudi Seanove besede, da sama sebe ne dojemata kot eksperimentalnega benda, v živo dobijo precej večjo težo. Čisto očitno namreč postane, da s strukturami ne eksperimentirata temveč, da jih postavljata v neko smiselno, skrbno naštudirano celoto, ki pa se spreminja vzporedno z odzivom publike.
In odziv je bil tokrat zares dober. Pogled na množico sporadično poskakujočih osebkov bi gluhemu sicer najbrž dal misliti, da iz zvočnikov morda prihaja popolna zmešnjava, a bi bilo tako razmišljanje daleč od resnice. Autechre, to na prvi posluh kaotično zvočno dogajanje, namreč ves čas kontrolirano držita v svojih rokah, posamezniku pa preostane le, da si glede na lastno kondicijo pač izbere tisti najbolj ustrezen ritem. Prav to obvladovanje oziroma manipulacija mnogoterih ritmičnih struktur, ki se medsebojno ves čas nadgrajujejo, dopolnjujejo in stapljajo ena v drugo, daje njunemu live setu posebno draž. In med tem ko se okončine - vsaka zase - zabavajo z ritmi, se možgan raztaplja v psihedeličnih detajlih in subtilnih melodijah, ki v kombinaciji z impozantnimi basovskimi linijami pogosto tvorijo še dodaten ritem. Izbor materiala je bil očitno povsem nov, saj je bilo v setu slišati le eno ali dve prepoznavni sekvenci z zadnjih dveh albumov. Pozitivno presenečenje pa je tudi višja dinamičnost seta, ki ga ustvarita s kombiniranjem turbulentnih ritmičnih eskalad in krajših melodičnih intermezzov, vsled tega pa je skopo odmerjena ura, morda kar pravšnji odmerek, čeprav se podaljška gotovo ne bi branil prav nihče. Izkušnja live acta dvojca Autechre, je priporočljiva izkušnja za vse, ki so v dvomih glede njunih korenin. Med tem, ko na albumih to ni vedno očitno, pa v živo ne puščata nobenih dvomov o tem, da jima je blizu rave glasba iz konca osemdesetih in začetka devetdesetih, ki jo preoblečeno v neko povsem novo in samosvojo zvočnost, pest za pestjo zaganjata med navzoče. Mnogi njun live act štejejo za najboljšega v polju sodobne kreativne plesne elektronske glasbe in ko ga slišiš v taki izdaji, kot smo ga slišali v četrtek v Postgaragu, tem mnenjem lahko seveda le z veseljem pritrdiš.
Po končanem setu Autechre je svoj laptop še tretjič ta večer aktiviral Rob Hall, ki je končno prišel na svoj račun in neobremenjeno zavrtel glasbo, s katero je nekoliko razredčeno plesišče pognal v še bolj kaotično poplesavanje, in okrog pol-tretje jutranje, neo-old-school raversko veselico predal v roke domačemu, hišnemu DJ-u. V Gradcu so bile ponovno precej številčno zastopane tudi slovenske barve, vprašanje do kdaj bomo po tovrstno zabavo še morali hoditi k sosedom, pa seveda ostaja odprto.
V Postgaragu si je ude pretegoval in možgan topil Goran Kompoš.
Komentarji
komentiraj >> Re: Autechre!!!
Sanja [16/03/2008]
a potem bi lahko rekli, da jih pri nas ni bilo, ker jih preprosto nismo povabili?
možgan. je to namerno? :)
odgovori >>
Re: Autechre!!!
goran [17/03/2008]
(skoraj) vse je namerno haha. nismo jih povabili, točno tako. pa ne gre tu le za autechre, ki resnici na ljubo ni nek ne vem kako popularen bend, čeprav je trenutno precej aktualen. Gre za to, da se v naši soseščini pogosto potikajo zelo aktualni bendi, pa jih domači organizatorji prav tako ignorirajo. namesto tega vozijo neke bende (z nekaj izjemami, hvalabogu), ki jih v tujini sploh malokdo še pozna, so pa pri nas v preteklosti morda napolnili kakšno dvorano. in potem se organizator raje zanaša na to, da bo dvorano še enkrat razprodal s tem istim bendom, namesto, da bi morda poizkusil s kakšnim bolj aktualnim bendom. sicer se nekaj premika na bolje, ampak glede na to, da v italiji, na hrvaškem in v avstriji pogosto tourajo zelo zanimivi bendi, ki bi jim bilo verjetno v interesu naredit še kakšen koncert v sloveniji pa jih nihče ne povabi, je vse skupaj še vedno precej žalostno.
odgovori >>
Re: Autechre!!!
Sanja [17/03/2008]
res bedno ja... čudni človečki sedijo na mestih organizatorjev. treba jim je stole spodmaknit, pa druge gor posedet. al pa jih poslat na kakšen takle koncert, da se jim možgan (? ;) stopi, pol bojo pa mogoče drugač razmišljal... :)
odgovori >>