... RADIO ŠTUDENT je v skupini »RADIJSKI OGLASI« za festivalski oglas osvojil ne le ZLATO PRIZNANJE, ampak je prejel GRAND PRIX, kar je najvišja nagrada, ki jo je Radio Študent prejel na oglaševalskih festivalih ...
Če se je še pred nekaj leti na domačih in mednarodnih oglaševalskih festivalih veliko govorilo o novih gonilih oglaševanja: šoku kot edinemu katalizatorju zaznave, posvečenemu individualizmu, ki obrača na glavo proizvodno, trgovsko in oglaševalsko industrijo, se je v zadnjem času kreativna oglaševalska stroka - vsaj na festivalih - kar precej posvečala človeškem kapitalu, usodi človeštva in pogledih »od zunaj«. Zato niti ne preseneča odločitev organizatorjev 17. slovenskega oglaševalskega festivala, da letos postrežejo z res svežim konceptom: oglaševanje naj se ne ukvarja le s samim sabo, pogleda naj čez planke. Festival naj razmisli, kaj ima skupnega z znanostjo, umetnostjo in etiko.
Prvi dan se je soočil z znanostjo. Osrednje predavanje je nosilo naslov: Nevromarketing – ko se znanost o možganih sreča s trženjem. V zanimivem in z znanstvenimi dokazi podprtem predavanju je Sašo Dolenc iz spletnega časopisa za tolmačenje znanosti Kvarkadabre med drugim spregovoril tudi o raziskavah, ki so pod drobnogled vzele dve blagovni znamki: Pepsi in Coca Colo. Pri slepem testu, v katerem imena znamk niso bila razkrita, je velika večina ocenila, da je okus Pepsi boljši od Coca Cole.
V trenutku pa, ko so izvedeli, da je ena izmed pijač Coca Cola, so se ocenjevanja obrnila v njen prid, poskuševalcem je bila objektivno bolj všeč Coca Cola. Analiza delovanja njihovih možganov v tistem trenutku je namreč pokazala, da se je nenadoma aktiviral center za priklic spomina – dodatno se je aktiviral spomin na dobre reklame in vrednotenje blagovne znamke.
Drugi dan smo posvetili umetnosti. Žal so organizatorji pozabili, da umetnost večinoma govori sama po sebi in so na oder poklicali zelo utrujene retro Irwine, nekoliko naivno, a simpatično Lilo Prap in precej prepotentnega, a še vedno do konca fascinantnega Borisa Podrecco. Najbolj aktiven razmislek v »umetniškem dnevu« je zagotovo prispeval Miha Mazzini, ki je z zgodbami skušal utemeljiti nekatera svoja prepričanja o ustvarjalnem trenutku. Vprašal se je, ali se nam ne zdi nenavadno, da še vedno ne vemo zagotovo, kaj je ustvarjalni trenutek, od kod pride, kdaj in zakaj se pojavi.
Mazzini meni, da bog ni razvojni inženir, bog da je heker. Naredi, da stvari delajo. Ustvarjanje tako ni božji trenutek, zgodi se v možganih, kot uvid. Uvid pomeni spregled ene procedure ali pa ustvarjanje nove, ko se v nezavednem neke procedure iz limbičnega sistema »premaknejo« ven, ujame jih razum in jim da strukturo. Trenutek navdiha je nekontroliran, lahko pa mu včasih pomagamo.
Ali lahko ustvarjalnemu trenutku res pomagamo? Mazzini nas je spomnil na poskuse, ki sta jih z drogami delala Keostler in Huxly. Slednji je bil navdušen, odpirala so se mu vrata percepcije. Koestler pa je zaključil, da je droga slepilo, ki ne prinaša ustvarjalnosti, zato se je usmeril v meditacijo in preko nje dosegal kreativne vrhunce. Mazzini pa je za konec dodal še svojo izkušnjo: droge ne izboljšujejo ustvarjalnosti, ampak znižujejo kriterije.
Zadnji dan je bil namenjen etiki. Malte Lohan je menil, da je temeljno vprašanje, ki si ga moramo kot posamezniki v oglaševanju zastaviti, ali znamo regulirati sami sebe in imeti etične standarde, kadar objavljamo na YouTube-u, blogih, komentiramo na forumih in podobnem. Šele nato lahko kot oglaševalska stroka delujemo etično in postavljamo standarde v oglaševanju. Festival je kronalo predavanje Stojana Pelka » O etiki, poetiki in politiki« Za konec nam je postregel s citatom enega največjih filozofov današnjega časa - Alaina Badiouja, ki pravi: "Ker v svetu, katerega znamenje je Sarkozy, danes vse počiva na tem, da imate nekaj čvrstih opornih točk, vam jih tudi jaz svetujem osem.
Prvič. Vsi delavci, ki delajo tukaj, so enakopravno “od tukaj”, še posebej tuji. Drugič. Umetnost kot kreacija je pomembnejša od kulture kot konzumacije. Tretjič. Zastonj znanost je pomembnejša od dobičkonosne tehnike. Četrtič. Ljubezen je treba ponovno iznajti, a tudi znati braniti. Petič. Vsak bolnik, ki od zdravnika zahteva zdravljenje, ga mora tudi dobiti. Šestič. Vsak drobec procesa emancipacije je pomembnejši od nujnosti upravljanja. Sedmič. Časnika, ki pripada bogatim menedžerjem, ne rabi brati, kdor ni ne bogat ne menedžer. In osmič. En sam je svet".
S temi mislimi za oglaševalce, politike, znanstvenike in umetnike zaključujem pregled programa 17. slovenskega oglaševalskega festivala. Kar pa se tiče tekmovanja, pa zgolj tole. Radio Študent je v skupini »radijski oglasi« za festivalski oglas osvojil ne le zlato priznanje, ampak je prejel GRAND PRIX, kar je najvišja nagrada, ki jo je Radio Študent prejel na oglaševalskih festivalih.
Stanku in celotni ekipi Radia Študent, ki je naredila Festivalski oglas, je v Portorožu na 17. SOF-u ploskala Tanja Gvozdenovič.
Komentarji
komentiraj >>