Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Inkvizicija na Slovenskem (6499 bralcev)
Sreda, 19. 3. 2008
tomazza



Prav vsak ideološki sistem, s pomočjo katerega skušajo njegovi oblikovalci obvladovati množice, ima omejen rok trajanja. To je proces, s katerim so se morali že pred slabim tisočletjem prvič soočiti tudi katoliški voditelji v Vatikanu in proti razraščanju katerega je bilo potrebno poslati "vojsko", ki naj bi ga zaustavila. S taistim procesom dvoma v dogmo njene lastne nezmotljivosti pa se sooča sooča tudi aktualna vlada.
Prav vsak ideološki sistem, s pomočjo katerega skušajo njegovi oblikovalci obvladovati množice, ima omejen rok trajanja. Tudi znotraj skupnosti, v kateri navidezno obstaja popoln ideološki konsenz, prej ali slej vzniknejo posamezniki in skupine, ki se začno spraševati o upravičenosti nosilcev vladajoče ideologije do položaja absolutne avtoritete. To je proces, s katerim so se morali že pred slabim tisočletjem prvič soočiti tudi katoliški voditelji v Vatikanu in proti razraščanju katerega je bilo potrebno poslati "vojsko", ki naj bi ga zaustavila. Glede na aktualno vsebinsko krizo absolutne avtoritete predsednika vlade Janeza Janše in njegovih ministrskih oprod, pa je jasno, da se s taistim procesom dvoma v dogmo njene lastne nezmotljivosti sooča tudi aktualna vlada.

Eno odmevnejših bojišč, ki sta ga zanjo v boju zoper aktualne krivoverce v tem tednu ponovno odprla Janševa vojščaka Jože Dežman, predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, in vodja policijske akcije Sprava, kriminalist Peter Jamnik, pa je bilo ponedeljkovo peto srečanje evropske mreže kontaktnih točk o osebah, odgovornih za genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine v Hagu. Boj za zveličano resnico, zgolj še navidezne neomadeževanosti aktualnih političnih vladarjev na Slovenskem, tako poteka tudi onstran meja Domovine in se lomi predvsem na vedno priročnih temah iz nepreklicno minule polpretekle zgodovine, še vedno pa v prvi vrsti ostaja namenjen domačim dnevno-političnim potrebam.


Vojščaku Jožetu Dežmanu, dvornemu zgodovinarju in drugače tudi direktorju režimskega Muzeja za novejšo zgodovino, tako v ponedeljek v Haagu ni bilo težko vzneseno zatrditi, da je bila Slovenija spomladi 1945 največje morišče po drugi svetovni vojni v celotni Evropi. Kljub temu da gre pri hudo napihnjenem številu domnevnih 100.000 žrtev, zgolj za dnevnim potrebam Janševega režima prirejeno oceno dvornih zgodovinopiscev, pa to še ni bilo vse, kar je bilo na v navednicah strokovnem srečanju evropske mreže kontaktnih oseb, odgovornih za genocid, ki se ga je udeležilo več kot 50 evropskih in kanadskih tožilcev, kriminalistov ter predstavnikov mednarodnih ustanov, slišati iz Dežmanovih z vladajočo politično ideologijo omadeževanih strokovnih ust. Med drugim mu namreč sploh ni bilo težko pribiti še, da so bili povojni poboji na Slovenskem pojav, ki je po kratkem času trajanja, številu žrtev, načinu izvedbe in množičnosti povsem primerljiv z največjimi zločini tako komunizma kot nacionalsocializma.

Iz tega, kar sta o domovini v Haagu sporočala Janševa vojščaka Jože Dežman in Peter Jamnik, pa lahko vendarle izluščimo ne tako zelo nepomembno podrobnost. Znano namreč je, da je še posebej rdeči komunizem in njegove ideološka dediščina, tudi v 21. stoletju ena od osrednjih toč simbolnega boja Janševih inkvizitorjev. Nenazadnje med njimi prednjači prav režimski zgodovinar Jože Dežman, ki je sicer znan tudi po svoji nagnjenosti do revidiranja zgodovine med drugo svetovno vojno in rehabilitacijo kolaboracije domobranskih sil s fašističnim in nacističnim okupatorjem. Ker pa je v ideološkem smislu po vsej Evropi desnica v vzponu, mu gotovo ne manjka kimajočih in spet zgolj v navednicah strokovnih sogovornikov po vsej širši domovini.

Osrednja tema ponedeljkovega srečanja v Haagu, kjer sta ideološke barve Janševe vladavine zastopala Dežman in Jamnik, je bilo sicer namenjeno problematiki pregona zločincev v oziroma iz nekdanje Jugoslavije. Glede na to, da je večina starih sivih stricev in tet, ki so si med in po drugi svetovni vojni stali na dveh eksistenčno izključujočih ideoloških bregovih, že zdavnaj pomrla, si lahko sicer domišljamo, da je prepričljiva večina nastopajočih, govorila predvsem o pregonu zločincev iz zadnjih balkanskih vojn, ki so sledile razpadu nekoč skupne države. In tako je bil na nekem aktualnem evropskem strokovnem nivoju slovenski prispevek obeh režimskih inkvizitorjev za na srečanju sodelujoče, koristen predvsem v smislu zgodovinske perspektive prihodnosti nacional-ideoloških bojev na Balkanu, če ta, tako kot Slovenija, niti dobrih 70 let pozneje ne bo znal opraviti spravne katarze, dostojno pokopati vse svoje mrtve in naposled njihove kosti pustiti pri miru.

Seveda pa si povsem drugih dnevnopolitičnih koristi od Dežmanovega in Jamnikovega nastopa v Haagu obeta domača vladajoča ideologija absolutne avtoritete, kot jo s trdo roko prakticira predsednik vlade Janez Janša, ki mu je šarjenje po kosteh mrtvih med in po drugi svetovni vojni še iz opozicijskih časov blizu. Ne tako zelo nepomembno spoznanje, ki pa ga lahko izluščimo iz inkvizitorskih besed Jožeta Dežmana in primerjave slovenskih povojnih pobojev z največjimi zločini tako komunizma kot nacionalsocializma, pa je, da v tokratni predvolilni kampanji, sredi katere pravzaprav že dodobra smo, rehabilitacija domobranske kolaboracije očitno le ne bo tema, s katero si bo vladajoča ideologija poskušala zagotoviti še en državnozborski mandat. In to je tudi vse. Vse ostalo pa je in bo inkvizicija. Oziroma boj proti krivi veri v nesposobnost aktualne vladavine predsednika vlade Janeza Janše in njegovih ministrskih oprod.

Odpoved: Tudi tokratni N-euro moment sem z dvomom v absolutnost avtoritete in dogmo dejanske sposobnosti vladanja Janeza Janše v zobeh prispeval krivoverec Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>