Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DAMIR AVDIĆ: Mrtvi su mrtvi (Moonlee Records, 2008) (ponovitev 31. 3. '08 ob 10.00) (3715 bralcev)
Ponedeljek, 24. 3. 2008
Recky



Igor Pavkovič- Recky recenzira novo ploščo bosanskega psiha, Diplomca Damirja Avdića ... (v celoti!)

* Slovensko-hrvaška neodvisna založba Moonlee Records je z zadnjimi potezami dokazala, da ima zelo dober vonj, okus, in predvsem tudi glasbeno vizijo. Pod svoje okrilje je namreč povabila prekmurske alter-rock prvake Psycho-Path in avantgardnega bosanskega kantavtorja Damirja Avdića.

V obeh primerih je bilo sodelovanje tudi hitro konkretizirano.
Psyho-Path so izzid novega, petega albuma »The Ass Soul of Psycho-Path« dočakali v začetku, Avdić pa konec tega meseca. Če smo natančni, uradni izzid drugega albuma Damirja Avdića »Mrtvi su mrtvi« je ravno danes, na Velikonočni ponedeljek.

Damir Avdić, ki nastopa tudi pod psevdonimom Diplomatz, je v zadnjih treh letih prebrodil zanimivo pot k večji prepoznavnosti. Četudi nosi kredit še iz devetdesetih, ko je bil vodja kultne hardcore-punk zasedbe Rupa u zidu, je pomenil preboj iz anonimnosti njegov prvenec »...od trnja i žaoka«.

Album, ki ga je posnel leta 2004, je izdal legendarni Zdenko Franjić pri svoji založbi Slušaj najglasnije. S tem izdelkom je Avdić na teh prostorih oživel dolgo pozabljeno formo protestnega pevca in jo oblikoval v povsem unikaten glasbeni in umetniški izraz.

Po zaslugi njegovih prvih klubskih koncertov po Sloveniji, po katerih je dobil še vzdevek »Bosanski psiho«, se je glas o neustrašnemu pesniku z električno kitaro pričel širiti tudi na druge prostore bivše Juge. To je pomenilo večjo prepoznavnost in posledično tudi večje število nastopov. V zadnjem obdobju sodeluje tudi v predstavi »Dijete našeg vremena«, s katero gostujejo v Nemčiji, Bosni in Srbiji, tematika pa je fašizem, nacionalizem, vojna, skratka teme, o katerih ima Avdić veliko povedati tudi v svojih besedilih. Njegove posebnosti se zaveda tudi veliko drugih avtorjev, saj ga je k sodelovanju povabilo veliko le-teh. Pomoč je nudil tako tuzlanski skupini No Rules, Defence, na zadnji plošči raperja Frankija pa je sodeloval z odličnim komadom »Ej hodža«. V pripravi je tudi skupni projekt z Edom Maajko.

Album »Mrtvi su mrtvi« je bil posnet julija 2007 v studiu Mat v Tuzli. Tako kot prvenec »...od trnja i žaoka« tudi drugi album krasi znana podoba Che Guevare. Če je bil Che na prvencu zgolj prečrtan, pa je tokrat v njegov obraz namontirana človeška lobanja, kar ima v primeru Avdića velik simbolni pomen. Predvsem v smislu zlorabe znane podobe, ki so jo izkoristili tako Castro, kot tudi kapitalizem in navsezadnje tudi antiglobalisti. Avdić se na ta način posmehuje vsem.

Kar se tiče same glasbe in tekstov na novi plošči ostaja zvest sam sebi. Količina eruptivnih kitarskih riffov je nedosegljiva za večino današnjih kitarskih skupin s teh prostorov, tako kot tudi vsebina zgodb, ki jih Avdić podaja. Slednje so v svoji iskrenosti, podajanju tako prepričljive in pritegnejo pozornost, da poslušalec preprosto pozabi na odsotnost bobna in basa. V svojem zvočnem izrazu in besedilih je brezkompromisen in neizprosen. Tako kot na prvencu se tudi na albumu »Mrtvi su mrtvi« s pozicije outsiderja postavi v pozo brezkompromisnega kritika aktualnega političnega, kulturnega in medijskega establišmenta. Loteva se različnih povojnih tranzicijskih anomalij, ki bi jih marsikdo želel pomesti pod prepogo, govori o sloju novodobnih bogatašev in politikov, ki za svoj račun izkoriščajo invalidnost sistema in razsuvajo še tisto malo razuma, ki ga ni uničila nedavna vojna.

Kljub temu, da je album »Mrtvi su mrtvi« zaradi minimalistične zvočne podobe po nekajkratnem poslušanju nagnjen k monotomiji velja, da gre za enega boljših diskografskih izdelkov na teh prostorih v zadnjih letih.

Če pa želite videti tisti pravi obraz Bosanskega psiha, pa si boste morali ogledati kakšen njegov živi nastop. Teh v naslednjih mesecih po vsej verjetnosti ne bo primanjkovalo.

pripravil Igor Pavkovič- Recky



Komentarji
komentiraj >>