Četrtek, 27. 3. 2008
mcolner
Miha Colner recenzira ponovno združitev bratov Cavalera (ex Sepultura) na prvencu Inflikted zasedbe Cavalera Conspiracy ... (v celoti!)
* Vsakdo, ki so mu blizu težkorockerski žanri, vsekakor pozna slavni družinski tandem iz brazilskega Belo Horizonteja, brata Cavalera, ki jima je ob pomoči Paula Juniorja in Andreasa Kisserja ob koncu osemdesetih let uspelo dodobra zaznamovati in spremeniti svet metalurške godbe. Igor in Max Cavalera sta rosno mlada, pri svojih štirinajstih oziroma petnajstih sta leta 1985 ustanovila bend, s katerim sta želela slediti sodobnim trendom tedanjega ekstremnega metala. Sepultura je kmalu postala pojem zgodbe o uspehu mladih fantov iz eksotične Brazilije, ki jim je do konca osemdesetih let s svojo neustavljivo mladostniško energijo uspelo osvojiti svetovno metalsko sceno. Kasneje je kolektiv odplul še dlje in uvedel mnoge novitete v zakoličeno metal glasbo ter poudaril širne možnosti medžanrskega prepletanja.
Sepultura je zaslovela s ploščo Beneath the Remains leta 1989, svoj komercialni uspeh pa je pripeljala do neslutenih možnosti z albumom Chaos A.D., čemur je sledilo obdobje eksperimentov in iskanja svežega glasbenega izraza. Vse to je precej logična poteza fantov, ki so zgodaj prerasli bazični thrash metal. Brata Cavalera sta bila vselej nekako v ospredju zasedbe, kar je posledica karizmatičnega frontmana in kitarista Maxa, ki je na odru že vrsto letih s svojo neustavljivo energijo neprekosljiv na metalski sceni.
Plošča Roots je pomenila v svojem času nedvomen napredek v glasbenem snovanju, nakazala je glasbene smernice Maxa Cavalere ter bila v splošnem izjemno vplivna na najširši metalski sceni. Sepultura so sredi devetdesetih tako uvedli kasneje ničkolikokrat povzet zvok kitar, razgiban ritem in originalne terenske posnetke staroselskih amazonskih plemen. Na vrhuncu slave in ustvarjalne moči pa je v zasedbi nepričakovano počilo. Max Cavalera in preostanek benda z bratom Igorjem na čelu, s katerim sta bila od malih nog kot rit in srajca, so se grdo sporekli. Mednje je stopil denar in ženska, konkretno Maxova žena Gloria, ki je bila obenem tudi menedžerka zasedbe.
Sredi turneje za ploščo Roots je tedaj že vidno poduhovljeni Max Cavalera zapustil Sepulturo in se nikdar vrnil. Za sabo je pustil neverjetno praznino, ki se je odrazila na vseh naslednjih ploščah tega benda. Njihov glasbeni izraz je po odhodu frontmana in očitno glavnega idejnega vodje postal monoton, klišejski in brez duše, medtem ko je Max nadaljeval svojo začrtano pot v smeri udarnega eksotičnega metala in ustanovil zasedbo Soulfly.
Po več kot desetih letih brez stikov sta se brata po dokončnem odhodu Igorja iz Sepulture ponovno srečala. Max je konsistentno ostal na liniji svoje bogate izraznosti, na drugi strani pa je Igor začel kot samostojni izvajalec ustvarjati elektronsko glasbo. The Cavalera Conspiracy je tako nekakšen metalski dream team, saj poleg obeh bratov v njem gode tudi Mark Rizzo, virtuozni kitarist Soulfly, ter basist Joe Duplantier, ki ga v komadu Ultra-Violent zamenja Rex Brown iz kultne zasedbe Pantera.
Brata Cavalera sta se tako v svojem novem skupnem projektu odločila zaigrati na preizkušene strune mešanice bazičnega thrash metala in hardcora, popestrenega z najrazličnejšimi žanrskimi vpadi. Precej suhoparen in surov zvok kitar in precej preproste linije komadov se pogosto prelomijo v veliko bolj kompleksne sfere, kjer kitarist Rizzo dobi prostor za svoje virtuozno preigravanje jazzovskih, flamenko ali pač povsem običajnih metalskih solaž. Vsekakor je vsak član v zasedbo prinesel svoje bogate izkušnje in dodal kamenček v mozaik nove izraznosti. Tako v uho padejo posamplani vložki, elektronske podlage in industrialski vložki, kar daje pridih nekdanjega enkratnega projekta Nailbomb, rifi, značilni za plošči Beneath the Remains in Arise, poskočno občutje albuma Roots ter ščepec šamanskih vragolij frontmana Maxa.
Ploščo Inflikted odlikujeta izdatna razgibanost in plovba med različnimi žanri, kar pa v primerjavi z eksperimentalnimi kompozicijami Soulfly ali pozne Sepulture v originalni postavi vseeno pomeni korak nazaj. The Cavalera Conspiracy se nekako vračajo k svojim koreninam, ki jih obdelujejo v sodobni maniri. Komadi so sestavljeni povsem neklišejsko, vselej iz več delov, ki dajejo nujno razgibanost celoti albuma, vendar je to le nekakšen izhod v sili, kompilacija že slišanega in preizkušenega. Plošča na žalost kljub naštetemu izzveni precej monotono, med izstopajoče pa bi lahko šteli naslovni komad Inflikted in potencialni hit, udarni The Doom of All Fires.
V kontekstu sodobne metal godbe je prispevek projekta The Cavalera Conspiracy vsekakor nadstandarden, nadpovprečno udaren in neposreden ter izvorno metalski, vendar ostaja ob njegovem poslušanju grenak priokus pomanjkanja inovativnosti, ki jo je vsaj veliki frontman, Max Cavalera, vselej premogel.
pripravil Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>