Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DPU poročil0 - 20.3.2008 (3725 bralcev)
Ponedeljek, 24. 3. 2008
DPU



11. letnik Delavsko-punkerske univerze Ciklus predavanj »Totalitarizem«. Poročilo s predavanja Petra Sekloče z naslovom »Totalnost oblikovanja javnega mnenja v sodobnosti« Predavanje je potekalo 20.3. v klubu Gromka na Metelkovi .


11. letnik Delavsko-punkerske univerze Ciklus predavanj »Totalitarizem« Poročilo s predavanja Petra Sekloče z naslovom »Totalnost oblikovanja javnega mnenja v sodobnosti« Predavanje je potekalo 20.3. v klubu Gromka na Metelkovi .

Tema tokratnega predavanja niso bili zgodovinski totalitarizmi niti današnje ideološke rabe pojma totalitarizem, temveč elementi totalitarizma v sodobnih demokratičnih praksah. Natančneje - predavatelja so zanimale podobnosti med oblikovanjem javnega mnenja v sodobnih demokratičnih in nekdanjih totalitarnih družbah.

Za demokratične družbe pogosto naivno mislimo, da je v njih javni prostor svoboden in odprt, posamezniki pa so v svojem družbenem komuniciranju suvereni. A tudi v demokratičnih javnih sferah naletimo na problem totalnosti, na rigiden in enostranski model razumevanja sveta, ki ga javnomnenjska mašinerija vsiljuje vsem pripadnikom družbe.

Do totalnosti oblikovanja javnega mnenja pride zato, ker javna sfera deluje po načelih prostega trga. Obenem pa v njej, za razliko od preteklosti, ne najdemo več družbene kritike. Prav tako razvoj informacijskih tehnologij ne prinese pričakovane demokratizacije javnega komuniciranja.

Način oblikovanja javnega mnenja v sodobnosti tako priviligira mnenja in norme tistih, ki imajo veliko moči in denarja, in odriva na rob manjšine in druge marginalne družbene skupine. Sodobne množične medije vodi poslovni interes in ne politična odgovornost. Ker se ti dve stvari med seboj pogosto izključujeta, gre to, zaradi poslovne naravnanosti medijev, vedno na škodo druge.

Posamezni mediji si na medijskem trgu niso enaki. Obstaja medijska hierarhija, v kateri so višje mediji, katerih lastniki imajo več moči in denarja in ki predstavljajo družbene skupine z višjim statusom ter stopnjo prestiža. Ti potem vsiljujejo svoj pogled na svet in svoje družbene norme vsem ostalim in s svojo dominacijo na medijskem trgu izključujejo ali marginalizirajo sporočila, ki zagovarjajo drugačne norme in poglede na svet.
Javna sfera v demokraciji je torej prav tako rigidna in hierarhična kot v totalitarizmu. Razlika je le v tem, da je v demokraciji to posledica tržne logike, v totalitarizmu pa političnega diktata.

Prihodnji četrtek, 27. 3., bo ob 18h v Gromki predaval Slobodan Karamanić. Predavanje bo imelo naslov »Totaliteta, partijnost, Slovenci«. Slobodan Karamanić je podiplomski študent antropologije vsakdanjega življenja na ISH, nekdanji član uredništva beograjske revije za sliko in politiko Prelom in raziskovalec na Inštitutu za sociologijo v Münchnu.

Poročilo je napisal Primož Krašovec.

Povezave do aktualnih oddaj Aktualno-politične redakcije Radia Študent






Komentarji
komentiraj >>