V ljubljanski Mestni galeriji se je pred dobrimi desetimi dnevi odprla razstava Borisa Gaberščika, umetnika, ki se v svojem delu izraža izključno skozi medij fotografije. Avtor je v svojem kontinuiranem in konsistentnem opusu v zadnjih dvajsetih letih zgradil svojo prepoznavno avtorsko poetiko, ki se navezuje na avantgardne in modernistične pristope avtorske fotografije ...
Boris Gaberščik: Fotografije
V ljubljanski Mestni galeriji se je pred dobrimi desetimi dnevi odprla razstava Borisa Gaberščika, umetnika, ki se v svojem delu izraža izključno skozi medij fotografije. Avtor je v svojem kontinuiranem in konsistentnem opusu v zadnjih dvajsetih letih zgradil svojo prepoznavno avtorsko poetiko, ki se navezuje na avantgardne in modernistične pristope avtorske fotografije. Gaberščika morda ni moč zaslediti prav pogosto v razstavnih prostorih različnih ustanov, saj njegovo delo poteka počasi, premišljeno in večinoma v ateljeju.
Razstava z naslovom Fotografije je nekakšen omejen presek desetletnega obdobja delovanja, zato celotnega korpusa del ne moremo dojeti v dandanes najbolj razširjeni obliki zaključenih serij. Vsekakor pa so se nekatere izmed predstavljenih fotografskih podob pojavile tudi v kontekstih obstoječih zaključenih razstavnih celot.
Ustvarjalno delo Borisa Gaberščika se izkazuje skozi konstantno raziskovanje formalnih zakonitosti fotografije, obdelovanja svetlobe in sence, gradnje novih kontekstov na podlagi povsem običajnih objektov in njihove estetske sublimacije. Umetnikove študijske instalacije, ki jih avtor sam skrbno sestavi, osvetli in fotografira, bi lahko imenovali tihožitja ali kompozicijske študije, kot zapiše Aleksander Bassin v uvodu v obsežno monografijo.
Razstava je zaradi svoje obsežnosti postavljena v vsa tri nadstropja galerije. Enotnost lesenih okvirjev, ki vsebujejo printe različnih dimenzij v paspartujih, poudarja formalno natančnost avtorja tudi pri izgradnji celote. Izključno črno-bele fotografije, ustvarjene med leti 1997 in 2007, dajejo vselej vtis starinskosti in patine, kar dosega tako s formalnim obvladovanjem studijskega dela kot tudi z naborom predmetov. Ti sestavljajo mnogokrat povsem iracionalne, skoraj nadrealistične kompozicije. Različni predmeti kot so jedilni pribor, medicinski preparati, kosi pohištva ali zelenjava se občasno kombinirajo z redkimi zunanjimi, skoraj krajinskimi podobami, ki zaradi svoje neizostrene mojstrske obdelave povzemajo značilnosti slikarskega medija v polju hiperrealnega ali tako imenovanega medijskega slikarstva.
Poezija skoraj iluzionističnih stvaritev je tako ponešena do svojega formalnega vrhunca. To se odraža skozi povsem iracionalne na kubizem ali celo dadaizem spominjajoče kompozicije, kot na primer v delih Katedrala ali Vidna cona.
Ob vsem tem Boris Gaberščik nikakor ne skriva svojih razvejanih vplivov, ki segajo globoko v zgodovino fotografije, ampak gledalcu povsem jasno in neposredno preko naslovov del sugerira idejno osnovo, ki jo v svojih projektih povzema v vselej predrugačenem kontekstu. Tako poleg najbolj očitnega vplivnega Man Raya med njegovimi deli najdemo zanimivo preinterpretirane reference na Escherja, Edwarda Westona, Josefa Sudeka in Hiroshija Sugimota.
Pregled dela Borisa Gaberščika, ponujenega na pričujoči razstavi, poleg estetskega učinkovanja vselej iz enega samega vira osvetljenih kompozicij ponuja tudi izjemno subtilno vsebinsko sporočilnost, ki jo lahko postavljamo v intimni notranji avtorjev svet. Skoraj sanjski motivi breztežnostnih sestavljank, ki bodisi kipijo v nebo bodisi dajejo občutek krhkosti in nestabilnosti, pripovedujejo o povsem modernističnem pristopu, ki je ubral fotografski medij za mnogokrat povsem slikarske ali grafične učinke.
Nizanje fotografskih podob na stenah Mestne galerije tako melanholično in tiho ustvarja posvečeno vzdušje galerijskega okolja, kot je verjetno spokojno vzdušje studia, v katerem nastajajo tako precizno zasnovane umetnine. Specifično avtorsko snovanje Borisa Gaberščika tako ob večnemu navezovanju na osnovne estetske forme predstavlja poseben segment domače umetnostne scene, kjer kot avtor ostaja nekakšen osamelec. Razstava Fotografije, ki si jo je moč v prostorih Mestne galerije ogledati do 13. aprila, dokazuje široke možnosti raziskovanja znotraj dokaj ozkega polja ustvarjanja, ki vedno znova pripelje do zanimivih idejnih rešitev.
Miha Colner
Komentarji
komentiraj >>