Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ljubezen češko-slovenska (7714 bralcev)
Ponedeljek, 31. 3. 2008
supersabinka



Ahoj! V tej oddaji bomo govorili o češko-slovenskih kulturnih odnosih in se pogovarjali s prof. Jano Šnytovo, gostujočo lektorico češčine na FF. Poskušali bomo preučiti položaj približno tristotih Čehinj in Čehov v Sloveniji, zgodovino odnosov med nami in njimi na področju šolstva in različnih društev, pokukali v preteklost migracij čeških državljanov in zaključili s češkimi risankami, ki so zaznamovale naše otroštvo.


Posnetek oddaje lahko poslušate v arhivu z MP3-ji (http://www.radiostudent.si/mp3.php?mpdir=/LARA_LINGUA#1):
147_080331_MR_LINGUA_REVISITED_CESKA.mp3 


LJUBEZEN ČEŠKO-SLOVENSKA


Češko-slovenski kulturni stiki imajo kar dolgo zgodovino. Veliko slovenskih hčera in sinov je študiralo na čeških univerzah, visokih šolah in strokovnih ustanovah, ki so zelo obiskane zahvaljujoč zanimivim oddelkom in veliko študentom iz tujine. Šolanje je na Češkem obvezno vse od leta 1774, ko ga je uvedla Marija Terezija, a zgodovina češkega šolstva sega veliko globlje. Že od leta 1348 deluje najstarejša univerza v srednji Evropi, in sicer Karlova univerza z danes sedemnajstimi fakultetami, kjer študira več kot 47.000 domačih in tujih študentov.
Veliko slovenskih študentov študira v Pragi na svetovno znani Akademiji za filmsko in glasbeno umetnost, tako imenovani FAMU, kjer jih največ študira fotografijo in režijo. Po drugi strani pa tudi k nam hodijo češki študenti. Izmenjave že leta in leta potekajo na skoraj vseh študijskih področjih. Češka vlada aktivno podpira razvoj bohemistike v tujini, tako imajo tudi naši študentje možnost štipendije in študijske izmenjave na vseh treh čeških univerzah: Karlovi univerzi v Pragi, Masarykovi v Brnu in na Ostravski univerzi v Ostravi.
Od dvajsetih let prejšnjega stoletja imamo na Flozofski fakulteti v Ljubljani ure češkega jezika oziroma lektorat, leta 2004 pa so odprli oddelek zahodnoslovanskih jezikov, in sicer katedro češkega, slovaškega in poljskega jezika s književnostmi s tujimi in domačimi predavatelji. Interes slovenskih študentov za študij bohemistike je zelo velik. Kot nam v intervjuju pojasnjuje gostujoča lektorica profesorica Jana Šnytova, imamo tudi češke študente, ki prihajajo večinoma na izmenjavo, medtem ko ena študentka bohemistiko redno študira in so zanjo program prilagodili.
Oddelek že drugo leto organizira prevajalski natečaj, da bi svojim študentom ponudili izkušnjo več, saj vemo, da je prevajanje literature zelo zahtevno. Zmagovalne tekste tudi objavijo, kar je dobra referenca bodočim iskalcem zaposlitve.
V Češki republiki po dostopnih podatkih ni slovenskih državljanov ali oseb slovenskega porekla, ki bi bili organizirani v društvo ali narodnostno organizacijo. Po ocenah Veleposlaništva Republike Slovenije na Češkem biva približno sto slovenskih državljanov: podjetnikov, zaposlenih ali študentov.
Po besedah čeških državljanov jim je pri nas lepo, se jim pa Slovenci zdimo precej zaprti, česar ob prihodu nihče od njih ni pričakoval.


SLOVARČEK ZA LAŽJE RAZUMEVANJE INTERVJUJA S PROF. JANO ŠNYTOVO

ČESKY
1. bohemistika - česká literatúra a jazyk
2. etymologický slovník
3. povinnost naučit se jiný jazyk
4. Češka, Čech
5. v prvním ročníku se učí praktický jazyk
6. podepsat bilateralní smlouvu a lepší soluprace mezi Českou republikou a Slovinskem
7. dobré zkušenosti
8. už podruhé probíha pøekladatelská soutìž
9. publikování pøekladù
10. český klub vznikl z iniciativy studentù bohemistiky
11. setkání
12. slovinske titulky
13. jak se vám žije v Slovinsku?
14. jsou docela uzavøení
15. porovnat jaziky

SLOVENSKO
1. bohemistika - češka literatura in jezik
2. etimološki slovar
3. obveznost naučiti se drugega jezika
4. Čehinja, Čeh
5. v prvem letniku se uči praktični jezik
6. podpisati bilateralni dogovor in boljše sodelovanje med Češko republiko in Slovenijo
7. dobre izkušnje
8. že drugič poteka prevajalski natečaj
9. objava prevodov
10. češki klub je nastal na iniciativo študentov bohemistike
11. sestanek
12. slovenski podnapisi
13. kako vam je živeti v Sloveniji?
14. so precej zaprti
15. primerjati jezike

ENGLISH
1. czech literature and language
2. etymological dictionary
3. obligation to learn another language
4. Czech woman, Czech man
5. in the first year practical language is taught
6. to sign bilateral agreement and better cooperatation between Czech republic and Slovenia
7. good experiences
8. for the second time competition in translation is running
9. to publish translations
10. czech club founded on initiative of students of bohemistic
11. meeting
12. slovene subtitles
13. how do you live in Slovenia?
14. they are pretty closed
15. to compare languages



MIGRACIJE ČEŠKEGA PREBIVALSTVA PO SVETU

Češke narodnosti je skoraj dva milijona ljudi izven meja domovine. Mnogi ne govorijo več češkega jezika, a se še zavedajo svojih korenin in kulture svojih prednikov. V preteklosti so aktivno prispevali k političnim spremembam, ki so odstranile vladavino komunizma na takratnem Češkoslovaškem, prav tako so imeli veliko vlogo pri vstopu Republike Češke v Evropsko unijo in zvezo NATO. Dežela ceni aktivnost svojih izseljencev in podpira češko kulturno nasledstvo v tujini. Za dobo petih let se je zavezala financirati s petdesetimi milijoni kron letno program izobraževanja, kulture in drugih družbenih projektov. Eden takih je dejavnost lektoratov češkega jezika in literature v tujini.
V Sloveniji je čeških državljanov dokaj malo. Različni viri nam ponujajo precej različne številke in poudarjajo, da natančnih podatkov nimajo. Na uradni strani češke vlade dobimo podatke zadnjega popisa leta 2002, po katerem naj bi pri nas živelo 421 Čehinj in Čehov.
Po zadnjih podatkih prebivalstva istega leta, ki jih je podalo češko veleposlaništvo v Ljubljani, se je k češki narodnosti zapisalo 273 oseb, kar znaša 0,01 odstotka slovenskega prebivalstva. Podatek zajema tako prebivalce Slovenije češke narodnosti kakor tudi prebivalce s češkim državljanstvom.
V primerjavi z zadnjim popisom leta 1991, ko je bilo 315 oseb, je to 42 oseb manj.

Izseljence v grobem delimo glede na okoliščine: verske, socialne in politične. Najstarejše so migracije iz verskih razlogov. V primeru Češke je bil eden večjih izgon katoliške duhovščine s husitske Češke, eksil po bitki na Beli gori leta 1620 in protestantska migracija v 18. stoletju v Saško, Prusijo in ZDA, kjer je danes sedež cerkve Moravskih bratov.

Preseljevanje širših množic zaradi tlačanstva niti ni bilo mogoče vse do 18. stoletja. Takrat se je začelo socialno preseljevanje izven meja Avstro-Ogrske, in sicer v Banat in Slavonijo na Hrvaškem, od polovice 19. stoletja pa v ZDA, kamor je po podatkih do leta 1938 emigriralo približno 400 tisoč oseb češkoslovaškega porekla. Preseljevali so se tudi v Rusijo in Ukrajino.
Med leti 1921-24 so Združene države zaprle meje emigrantom in začelo se je preseljevanje v Južno Ameriko, predvsem v Argentino in Brazilijo ter v zahodno Evropo, največ v Francijo.

Val političnega izseljevanja čeških državljanov se je začel z bežanjem revolucionarjev z leta 1848.
Sledili so begunci pred Hitlerjem in tisti, ki so se izselili po drugi svetovni vojni. Ne moremo mimo množične, tako imenovane pofebruarske emigracije leta 1948, ko se je v samo dveh letih preselilo 100 000 oseb, po nekaterih drugih ocenah pa 260 000 prebivalcev nekdanje Češkoslovaške. Emigranti so bili gospodarska in intelektualna elita s precej nizko povprečno starostjo. Med njimi je vladala močna idealizacija Združenih držav, kamor si je večina tudi želela. Upali so na hiter in zagotovljen zaslužek.
Točno število izseljencev ni znano, prav tako nimamo demografskih podatkov. V nekaterih primerih so Čehi in Slovaki predstavljali glavno priseljensko skupino v določeni državi, na primer v Kanadi leta 1968 ali v Švici, kjer so postali tretja najmočnejša skupina švicarskih priseljencev po letu 45 takoj za Tibetanci in Madžari.

Sodobno izseljevanje po letu 1989 ni proučeno in demografsko označeno, tako da nimamo natančnih številk. Ljudje odhajajo iščoč službo v ekonomsko uspešnejših deželah. Nekateri se potem vrnejo domov, drugi v tujini ostanejo za vedno.
Republika Slovenija evropskim državam bivšega socialističnega sistema nekdaj ni posvečala posebne pozornosti. Sedaj poizveduje o slovenskih skupnostih v teh državah, torej tudi na Češkem. V državah, kjer Slovenci še niso organizirani, jih želijo spodbuditi k temu in vključiti v dejavnosti za boljšo prepoznavnost domovine, saj je Evropska unija spodbudila nove migracijske tokove.



SODELOVANJE SLOVENSKE IN ČEŠKE DOMOVINE

Po besedah češkega kulturnega atašeja pri nas, gospoda Petra Šmejkala, je sodelovanje med našima državama zelo pestro. Vladi sta podpisali kar nekaj dogovorov, nič novega ni niti vsakoletni javni razpis slovenske vlade za sofinanciranje znanstveno-raziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Češko. Na politični ravni delujeta skupini češko-slovenskega prijateljstva v češkem parlamentu in slovensko-češkega prijateljstva v Državnem zboru Republike Slovenije.
Češko-slovensko društvo so ustanovili 9. 12. 2002 na Pedagoški fakulteti Masarykove univerze v Brnu in že več let skrbijo za strokovne in prijateljske stike s Slovenci in Slovenijo. Pri nas že nekaj let delujeta dve društvi: Društvo slovensko-češkega prijateljstva v Ljubljani in Slovensko-češka liga v Mariboru.
Zgodovina kulturnega delovanja in sodelovanja je kar dolga. Prvo organizirano telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno leta 1862 v Pragi in že naslednje leto so slovenski somišljeniki v Ljubljani ustanovili Gimnastično društvo Južni Sokol. Na Češkem in v Sloveniji je društvo pomenilo protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v slovanskih deželah med slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. V prvih letih je bila dejavnost Sokola posvečena bolj krepitvi narodnega gibanja kakor telovadbi.
Pojavljajo se namigovanja o slovensko-češkem društvu v Ljubljani s predsednikom Brankom Dolarjem na čelu, kaj več o dejavnosti pa zaenkrat ni na voljo. Počakajmo na kontaktni naslov, ki ga obljubljajo.
Slabo pregledna je tudi stran Slovensko-češke lige v Mariboru oziroma se o njihovi dejavnosti ne da izvedeti veliko, saj se internetne strani ne da odpreti. Upajmo, da so uspešni pri svoji slovensko-češki dejavnosti vse od ustanovitve leta 1996 in da pod vodstvom predsednice gospe Eve Dvoržakove uspešno vzdržujejo dobre odnose med nami in češkimi sestrami in brati.
Neprimerljivo obširnejše je predstavljena dejavnost festivala Slovanski most, namenjenega predstavitvi slovanskih kultur. Povezuje prav vse slovanske bregove, saj na njem sodelujejo slovanski literarni avtorji tudi iz dežel, ki niso članice Evropske unije. Literarni dogodek poteka v Cankarjevem domu pod taktirko Foruma slovenskih kultur in KUD-a Apokalipsa. Poleg dragocenih vplivov, ki so stoletja bogatili slovansko in evropsko kulturno zakladnico, nas bodo seznanili z najnovejšimi prispevki. Češka bo na vrsti 17. aprila, vstop pa je brezplačen.

Veliko vlogo pri povezovanju slovanskih kultur med sabo in pri sodelovanju le-teh z drugimi ima mednarodni literarni festival Vilenica. Je srečanje pesnikov, pisateljev, dramatikov in esejistov iz Srednje Evrope, ki ga Društvo slovenskih pisateljev in Kulturno društvo Vilenica organizirata na Krasu in drugod po Sloveniji vse od osemdesetih let, ko je železna zavesa še ločevala vzhod od zahoda in omejevala komunikacijo. Da bi presegli to omejitev, so organizatorji vabili literate iz držav srednje Evrope, ostali pa so bili vabljeni kot gosti na številne literarno-kulturne dogodke: okrogle mize, literarna branja, knjižni sejem, kolokvije ter predstavitve književnosti in književnih publikacij. Tuji in domači avtorji se predstavijo na enem od literarnih branj in v zborniku Vilenica. Nagrajenca izbere žirija, svečana podelitev pa poteka v kraški jami, ki je dala ime nagradi.

Strokovni program ne nudi samo priložnosti za razpravo o literarnih in kulturnih družbenih temah, ampak tudi o širših aktualnih vprašanjih.
Nagrajenci s Češke so bili do sedaj trije, in sicer Jan Skácel leta 1989, svetovno znani Milan Kundera leta 1992 in Libuše Monikova leto kasneje.

Zelo dejavno je Češko pisateljsko društvo ali Òbec spìsovatelu, ki je letos sedmič organiziralo strokovno srečanje bohemistov.
To je prireditev, na katero so iz tujine povabljeni učitelji češke književnosti in jezika. Podobno kot slovenska prireditev Vilenica se tudi češko srečanje bohemistov največkrat odvija v začetku septembra. Letošnjega srečanja se je udeležilo okoli 30 bohemistov iz 19 držav. Med najprizadevnejšimi udeleženci so nekdanji češki emigranti in dvojezični potomci čeških izseljencev iz zahodnoevropskih držav, ki v tujini pri širjenju védenja o češki literaturi opravljajo pomembno kulturno poslanstvo.
O živih odnosih med Slovenci in Čehi je pričala lanska razstava o soški fronti v bruseljskem Evropskem parlamentu z naslovom 'Soška fronta 1915 - 1917'. Ob 90-letnici zadnje bitke ob Soči so razstavo priredili po tisti, ki je bila na ogled v Tolminskem muzeju od 26. maja do konca septembra 2007 in je nosila naslov 'Vojaki iz čeških dežel na Soški fronti' avtorjev Arthurja Rehbergerja in Josefa Fučíka.

Da Slovenci in Čehi sodelujemo na resnično raznolikih področjih, priča obisk češke arhivske delegacije leta 2002. Sodelovanje z Arhivsko upravo Češke republike sodi v okvir dveh sporazumov, in sicer medvladnega o sodelovanja na področju kulture iz leta 1998 in medarhivskega sporazuma iz leta 1995. Glavni namen obiska je bilo evidentiranje gradiva v različnih ustanovah v Sloveniji, ki bi bilo pomembno za češko zgodovino, kar bi pripomoglo k izdaji publikacije o slovenskih virih o njihovi zgodovini.



OTROKA V SEBI JE TREBA NEGOVATI

Mnoge med nami, ki smo odraščali z Živ Žavom, so zaznamovale češke risanke Krtek, Palček Smuk, Maksipes Fik, Jajo in Pajo, Dogodivščine mravljinčka Ferdinanda, Bob in Bobek, nezamenljiv duo A je to in tako naprej. Naši starši se gotovo spominjajo prve risanke, ki je bila sinhronizirana v slovenščino. To je bila češka risanka Razbojnik Rumcajs leta 1968. Najbolj znani glas iz risank je bil glas Jurija Součka.

Zgodovina slavne českoslovaške risanke se piše od konca druge svetovne vojne. Najznamenitejši začetniki so Jirži Trnka v Pragi in Karel Zčman ter Hermina Tyrlova v drugem centru v Zlinu na Moravi.
Leta 1946 je takrat neznani Jirži Trnka iz Cannesa prinesel nagrado za svoj risani film in porazil velika imena animiranega filma, kot so Walt Disney, Norman McLaren in drugi. Trnkove in druge projekte je država podpirala tudi po nastopu komunistične diktature, ko je nacionalizirala kinematografijo.
Trnka in sodelavci so nadvse uspešno delovali v praúkem Ateljeju filmskih trikov AFIT, ki se je razdelilo na studio lutkovnih filmov in studio risanih. Slavna praška Akademija za film, televizijo in glasbeno umetnost FAMU je takrat dobila katedro za animacijo.

Z Zlinskih ateljejev je prišel Zdenìk [Zdenjek] Miler, oče znanega krtka, ki je s prvo risanko o njem dobil glavno nagrado na beneškem festivalu. Krtek je postal eden s simbolov češkega animiranega filma.

V generacijo lutkovnih risank spadajo Lubomir Beneš, Jan Švankmajer in Jiøí [Jirži] Barta. Benešev veliki mednarodni uspeh predstavljata predvsem groteskna lika A je to.

Češki animirani film pa ne počiva na lovorikah. Ponuja nove in nove talentirane in originalne avtorje, ki čakajo svojo priložnost stopiti na svetovni oder animacije. Pregled čeških in svetovnih risanih filmov je vsako leto na ogled na mednarodnem festivalu AniFest v mestu Tøebon [Tržebon] na jugu Češke, kjer sodelujejo tudi slovenski avtorji. Ogled vseh predstav je brezplačen.



Komentarji
komentiraj >>