Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
»DEMOKRACIJA JE CENENA VLAČUGA« (3907 bralcev)
Torek, 1. 4. 2008
Lan



Kopi-pejsti upraviteljev te države o visoki gospodarski rasti se ponavljajo. Koalicija & Company zavidljiv podatek mantra in malikuje že od njegovega nastanka. Znova in znova se prenaša od govorov ob dnevu državnosti, pa podvaja v izseku govora ob dnevu človekovih pravic, še pred tem ob dnevu samostojnosti ter ob dnevu upora proti okupatorju. Ter ob vsem, kar je vmes in po...
Kopi-pejsti upraviteljev te države o visoki gospodarski rasti se ponavljajo. Koalicija & Company zavidljiv podatek mantra in malikuje že od njegovega nastanka. Znova in znova se prenaša od govorov ob dnevu državnosti, pa podvaja v izseku govora ob dnevu človekovih pravic, še pred tem ob dnevu samostojnosti ter ob dnevu upora proti okupatorju. Ter ob vsem, kar je vmes in po. Govora ob Prešernovem dnevu nismo niti iskali, saj je bilo priložnosti za izživljanja nad principi, ki bi jim Göbells, McCharthy, Broz Tito, Cheney in drugi najverjetneje z odobravanjem prikimavali, dovolj. V izogib zlonamernemu blatenju očetnjave pred širokim mednarodnim avditorijem smo jih pač prisiljeni prevzemati tudi sami. »Gospodarska rast je 6 in nekaj odstotna,« v poskusu, da si jo namažete na kruh, ki po deželi baje štrli iz smetnjakov, pa lahko, kar se kogarkoli tiče, tudi krepnete.

Stanje je sledeče. Spodbudna gospodarska rast, nezadržno višanje cen življenjskih potrebščin ter množica delojemalcev, ki – res je - še nikoli niso bili tako zaželjeni, a so nezadržno pehani v fleksibilno varnost, kot to nerodno ali pa nalašč prevaja domača uprava, namesto v varno fleksibilnost. Leta 2006 je bilo med vsemi le 30 odstotkov delovnih razmerij sklenjenih za nedoločen čas, na katerega so vezane nekdaj samoumevne pravice do plačane malice, dopusta, bolniške, porodniške, prevoza, regresa ter prispevkov za zdravstveno in socialno varnost.

Vlada posredno odgovarja, da bi dodatne obremenitve delodajalcev zamajale ekonomijo, ki že tako komaj dohaja globalno konkurenco. Namesto, da bi se praskala ob projekciji ponavljajočega trenda, po kateri bodo prilivi v pokojninsko blagajno čez leta zanemarljivi, saj bo delovna masa sestavljena iz armade prekernih, brez leta delovne dobe ter vloženega evra v pokojninski ali zdravstveni fond.
Obenem je prisiljena kimati sindikatom. Protipolni dejavniki – predvsem inflacija – se z gospodarsko rastjo »uravnotežajo«.

Sindikati na nevarnost opozarjajo, teže pa je zaslediti, da bi se intenzivneje praskali zaradi ogroženosti lastnega obstoja. Zaenkrat v socialnem dialogu zastopajo tako imenovane redno zaposlene, ki jih je, navkljub odpiranju novih in večanju števila delovnih mest, vse manj. Moč sindikatov je premosorazmerna s številčnostjo njihovega članstva. In oboje kopni kot aprilski sneg.

Delodajalci se ne praskajo nikjer. Racionalizacija stroškov je enaka maksimizaciji poslovanja. Tudi če je potrebno plače amortizirati z inflacijo ali z dvigom cen. Na vseh področjih. Cena kvadrata je v Ljubljani višja od dunajskega, antverpenskega, münchenskega... Neupoštevajoč primerljive cene ostalih dobrin ter za debelih nekaj odstotkov višje plače v Evropi, ki naj bi jo v časovno neumeščeni prihodnosti osvetljeval podalpski svetilniški sij. Kvadratov ni brez kredita, kredita ni brez kredibilnega vira kruha. Kruh pa je vse dražja krepost.

Vse našteto je v volilnem letu, v katerem predsedovanje uniji učinkuje kot ročna zavora Janševi predvolilni kampanji, najmanj neprijetno. V državi, kjer lahko čista lopata čez noč postane bumerang, ne gre računati na blagodejne učinke morebitne ženitve z gospodično Bačovnik.

Nabirke glasov volilnih upravičenk in upravičencev se je po svoje lotil Golobičev Zares, ki je predstavil osnutek predloga novele zakona o referendumski in volilni kampanji. Na kratko: več transparentnosti, krajša oglaševalska in splošna volilna kampanja, omejitev porabe namenskih sredstev, vključitev svetovalnega piara v stroške kampanje, ostrejše sankcije v primeru kršitev in tako naprej. Golobiču na danem področju izkušenj ne manjka, saj je bil ob nastopu njegovega nekdanjega LDS-a na parlamentarnih volitvah leta 2000 med drugim odgovoren tudi za financiranje strankarske kampanje. Mimogrede, računsko sodišče mu je takrat izreklo mnenje s pridržkom.

Razlika med takrat in zdaj je prav v Golobičevi poziciji. Leta 2000 je bil član največjega domačega političnega aparata. Stranke z dodelano lokalno mrežo ter zavidljivim finančnim potencialom v obliki vrste donatorjev, ki pa so imeli v tej igri lastne interese. Finančno in organizacijsko se na jesenskih volitvah z s Šrotovo ljudsko, Janševo demokratsko ter Pahorjevo socialdemokratsko stranko gotovo ne bo mogel kosati.

Dostopni podatki računskega sodišča o stroških strankarskih kampanj parlamentarnih strank oziroma njihovih evolucij kažejo, da stroški zanje bliskovito naraščajo. Tu naj navedemo le podatek, da je leta 2000 veliki trojček – LDS, SD in SDS - stroške kampanje čez štiri leta zvišal za okoli 10 odstotkov, absolutna rekorderka pa je Ljudska stranka, ki je na prehodu tisočletja pred volitvami porabila 18 milijonov takratnih tolarjev, 4 leta kasneje pa 80.

Smešno je poslušati strankarske prvake, ki se na moč trudijo stroške predvolilnih kampanj kar najbolj zracionalizirati in jih predstaviti kot »skromne«. Čemu je potrebno predstavljanje in zagovarjanje zastavljenega političnega programa - kakor naj bi se definicija predvolilnega boja glasila - opravičevati s šparanjem? Gospe in gospodje: če nas že nategujete, vsaj pošteno plačajte.

ODPOVED: Pod komentar se je podpisal Lan.


Komentarji
komentiraj >>