Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Stanje anti-olimpijskega duha (3707 bralcev)
Sreda, 9. 4. 2008
tomazza



Staro pravilo, ki so se ga čisto zares držale tudi drugače med sabo sprte državice antične Grčije, je, da je obdobje olimpijskih iger hkrati tudi obdobje vsaj začasnega miru. Da je to pravilo že povsem zastarelo, oziroma povedano z drugimi, bolj preprostimi besedami, da preprosto ne velja več, smo se lahko na lastne oči prepričali tudi včeraj v Ljubljani, kjer se je anti-olimpijskemu duhu pridružil še Center Dharmaling oziroma edina na Slovenskem uradno registrirana tibetanska budistična verska skupnost.

Staro
pravilo, ki so se ga čisto zares držale tudi drugače med sabo sprte državice
antične Grčije, je, da je obdobje olimpijskih iger hkrati tudi obdobje vsaj
začasnega miru. Da je to pravilo že povsem zastarelo, oziroma povedano z
drugimi, bolj preprostimi besedami, da preprosto ne velja več, smo se lahko na
lastne oči prepričali tudi včeraj v Ljubljani. Anti-olimpijskemu duhu, ki smo
mu te dni priča povsod po svetu, včeraj sta se denimo v globalnem tekmovanju,
kdo bo večkrat pogasil olimpijsko plamenico, udejstvovala London in Pariz,
danes pa to poteka v San Franciscu, se je z organizacijo Shoda za mir in
spoštovanje človekovih pravic v Tibetu takisto včeraj pridružil še Center
Dharmaling oziroma edina na Slovenskem uradno registrirana tibetanska
budistična verska skupnost.



 



Ne
glede na korporativistično organiziranost pripadnikov tibetanske budistične
vere po vsem svetu, nenazadnje ima svojo izpostavo oziroma center Dharmaling
tudi Slovenija, so njihovo opozarjanje in protestne akcije, te dni še posebej
odmevajo uspešne pogasitve nič več večnega olimpijskega ognja, gotovo v veliki
meri upravičene. Nenazadnje je denimo na tej strani zemeljske oble šele včeraj
postalo znano, da je kitajska policija v ljudski avtonomni pokrajini Tibet,
ljudske republike Kitajske, zaradi sodelovanja v nasilju, ki je 14. marca
sledilo večdnevnim mirnim protestom proti kitajski okupaciji, mimogrede priprla
953 ljudi. Ok. formalno, tako vsaj poroča državna tiskovna agencija, naj bi
priprli samo 403 osebe, ostali pa so lahko odšli domov.



 



Tibet
oziroma človekove pravice tibetanskega ljudstva, ki jih že 50 let po
starošolskemu receptu komunistične prevzgoje tlači po čem točno že ljudska republika Kitajska, je
sicer že kar nekaj časa globalna in na nek način tudi modna politična tema
zahodnega sveta, svoje šibkosti ali pač tržne niše v naklonjenosti tibetanskemu
ljudstvu pač nista skrivala še njega dni opozicijski Janez Janša in pokojni
Janez Drnovšek.



Ne
glede na dejansko represijo, ki tam pod obronki Himalaje nad tibetanskimi
budisti poteka, pa so sabotaže olimpijskega ognja, kot smo jim na njegovi poti
po Evropi in Združenih državah Amerike priča, vseeno dokaz, da se je nekaj
bistvenega spremenilo. Po navideznem obdobju fiktivnega premirja, ki je sledilo
koncu hladne vojne, se zdi, kot da smo pred začetkom nove.



 



Toda
bistvena razlika teh hladno-vojnih vzorcev nove generacije, kot smo ji priča ob
dejstvu, da olimpijski ogenj premirja gasijo samooklicani mirni tibetanski
budisti in še da denimo Evropski judovski kongres tudi v Sloveniji pri Janši
lobira za politične in ekonomske sankcije proti Iranu, da jih pravzaprav
generirajo vsaj na prvi pogled civilnodružbene organizacije. Pa naj bo
predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Jacues Rogge še tako globoko
žalosten, pač ni za iti mimo dejstva, da je pozivu k bojkotu in napadu na
olimpijski ogenj premirja sledilo veliko ljudi po vsem svetu. In to ne uradnih
v pogoje svetovne banke in prav tako svetovne trgovinske organizacije ujetih
držav in vlad pač pa v civilni družbi mobiliziranih in organiziranih ljudi.



 



Protesti
za mir in spoštovanje človekovih pravic v Tibetu, ki potekajo po vsem svetu in
so nenazadnje potekali tudi včeraj pred
kitajskim veleposlaništvom v Ljubljani, dokazujejo več stvari. Prvič
razblinjajo mit, da je kadarkoli obstajalo kaj takega kot je famozni duh olimpijskega
premirja, kot se je še lahko komu nemara naivno zdelo po koncu hladne vojne.
Drugič pa, da so v vojni za samostojnost, ki jo pravzaprav bijejo tibetanski
budistični menihi, dovoljena vsa sredstva. Torej tudi gašenje olimpijskega
ognja. Nenazadnje je to en krasen televizijski spektakel, pa čeprav ga v imenu
varnosti ugašajo kar lokalne policije. Večina športnikov, ki se bo odrekla
nastopu na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu, pa to ne bo naredila zaradi
Tibeta, pač pa zaradi onesnaženega zraka. Spektakel anti-olimpijskega duha pa
bo po Moskvi iz osemdesetih let prejšnjega stoletja vsaj za nekaj časa ponovno
zaznamoval to in vsaj nekaj sledečih olimpijad.



 



ODPOVED:
Tudi tokratni N-euro moment sem z anti-olimpijskim duhom v zobeh prispeval
Tomaž Z.





Komentarji
komentiraj >>