Navadili smo se že na medijsko izpostavljeno redno javno pojavljanje predsednika domačega računskega sodišča Igorja Šoltesa. Ta se je začetek februarja v orbito medijske, javne in kakopak politične pozornosti lansiral z zahtevo po razrešitvi ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika. Danes pa je predsednik računskega sodišča javno prispeval še da tudi po krivdi resornega ministrstva, socialno varstveni programi v RS ne zagotavljajo v zadostni meri pomoči tistim, ki potrebujejo nego in varstvo drugih.
Kar nekako navadili smo se že na medijsko izpostavljeno redno javno pojavljanje predsednika domačega računskega sodišča Igorja Šoltesa. Ta se je začetek februarja v orbito medijske, javne in kakopak politične pozornosti lansiral z zahtevo po razrešitvi ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika zaradi kršenja zakonske obveznosti dobrega poslovanja in ignoriranja priporočil in nato še zahtev računskega sodišča okoljskemu ministrstvu in ministru, da odpravi nepravilnosti pri zaračunavanju in porabi takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov med leti 2002 in 2005. Danes pa je predsednik računskega sodišča Igor Šoltes javno prispeval še oceno, ki izhaja iz redne revizije ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ta je, da tudi po krivdi resornega ministrstva, socialno varstveni programi v Republiki Sloveniji ne zagotavljajo v zadostni meri pomoči tistim, ki potrebujejo nego in varstvo drugih, skratka vse večjega števila domačih starejših občank in občanov.
Po ustavi Republike Slovenije je sicer Računsko sodišče Republike Slovenije najvišji organ kontrole državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji. Ustava tudi določa, da je računsko sodišče pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon, in da računskega sodišča ni mogoče uvrstiti v nobeno od treh vej oblasti, ne v zakonodajno, ne v izvršilno in tudi ne v sodno. Status samostojnosti in neodvisnosti mu zagotavljata ustava in zakon o računskem sodišču, po katerem aktov, s katerimi izvršuje svojo revizijsko pristojnost, ni dopustno izpodbijati pred sodišči niti pred drugimi državnimi organi. Toda to, kot mrtva črka na papirju, predpisujejo zakonska in ustavna določila.
V praksi pa, kot je to na tej danes prav čemerno oblačni strani Alp že povsem običajno in normalno, stvari le ne potekajo tako gladko, kot jih, pa čeprav povsem nedvoumno, predpisujejo toga zakonska določila. Tako med drugim v zakonu o računskem sodišču tudi črno na belem piše, da mora mnenje o poslovanju, ki ga poda računsko sodišče, spoštovati vsak državni organ, organ lokalne skupnosti in uporabnik javnih sredstev, na čigar poslovanje se mnenje nanaša.
In ne glede na to, da so s taistim zakonom o računskem sodišču natančno določeni načini dela in postopki revidiranja ter prav tako natančno predvideni pravni instrumenti za ugotavljanje in uveljavljanje odgovornosti ter razrešitve funkcionarjev, se ministrski stol Janeza Podobnika ni niti zamajal, predsednik vlade Janez Janša pa je nad zahtevo računskega sodišča samo skomignil z rameni. In vse kar je preostalo računskemu sodišču je, da se tudi s to zadevo oziroma zahtevo po odpravi nepravilnosti po presojo obrne na že tako ali tako preobremenjeno Ustavno sodišče, kar pa prav tako ni zamajalo politične enotnosti Janševe vlade. Njen odgovor ustavnemu sodišču je, da ministrstvo za okolje pri pripravi pravnih podlag za zaračunavanje okoljskih dajatev ni ravnalo neustavno.
Zato se pravzaprav res ni za slepiti, da bo kaj bistveno drugače tudi po današnji javni predstavitvi revizije ministrstva za delo in oceni računskega sodišča, kot jo je pred mediji ponovno suvereno podal njegov predsednik Igor Šoltes. In sicer, da socialno-varstveni programi v Republiki Sloveniji ne zagotavljajo v zadostni meri pomoči tistim, ki potrebujejo nego in varstvo drugih ter da mora ministrstvo večjo pozornost nameniti razvoju drugih storitev, predvsem pomoči v domačem okolju, saj imamo v državi velik razkorak med dejanskimi kapacitetami socialno varstvenih storitev in potrebami.
Toda, kar v obeh zadevah, če že ne zahtevah računskega ministrstva izstopa, je, da gre za socialno obče dojemljivi in občutljivi temi: socialno varstvo starejših in previsoko zaračunan odvoz odpadkov. Obe namreč naslavljata veliko večino domačih državljanov. Če pa bi tovrstne javne nastope in torej socialno občutljive zahteve naslovljene na trenutno politično oblast, slišali denimo iz ust strankarskega funkcionarja in ne predsednika računskega sodišča, pa bi samo odmahnili z roko in rekli, da gre pač za že potekajočo predvolilno kampanjo.
Računsko sodišče in njegovega predsednika Igorja Šoltesa sicer zakon o računskem sodišču in ustava obvezujeta, da je za izvajanje svojih nalog odgovorno državnemu zboru in javnosti. Zato sta takorekoč zakonsko določena njegova pravica in dolžnost redno javno poročati o revizijskih razkritjih. Toda glede na real-politično stanje, pravzaprav pa ignoranco vladajoče politike oziroma izvršilne veje oblasti do mnenj in zahtev računskega sodišča, lahko tovrstno javno nastopanje razumemo tudi kot politično kampanjo pridobivanja javne podpore.
Seveda pa je vprašanje, ali gre pri rednem medijskem pojavljanju predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa, kot smo mu priča od začetka tega leta, predvsem za javno politično kampanjo za ohranitev in še morebitno utrditev samega instituta računskega sodišča. Ali pa gre za kaj v političnem smislu bolj pritlehno drugega. Ne gre namreč kar za spregledati, da se je namreč Igor Šoltes tako leta 1994 kot 1998 na listi Liberalne demokracije potegoval za izvolitev v ljubljanski mestni svet, leta 2002 pa se je pod istimi strankarskimi barvami potegoval za izvolitev v svet četrti skupnosti Dravlje. Toda to bo, ne glede na to, kako dejansko so upravičene zahteve, ki jih na vlado Janeza Janše javno naslavlja domače Računsko sodišče, nekoliko bolj jasno šele v predvolilnih mesecih, ki so pred nami. Dokončna bilanca računice računskega sodišča, pa bo potegnjena šele po jesenskih državnozborskih volitvah.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z računom računskega sodišča v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>