... V Keniji končno vlada, ki naj bi zagotovila mir...
... V Nepalu še vedno štejejo glasove, Maoistom iz dneva v dan več...
... Putin z diplomatskimi sporazumi približuje Rusijo gruzijskima pokrajinama Abheziji in Osetiji...
... Palestinski predsednik Abas za izraelsko-palestinski mirovni sporazum v Rusiji...
NAPOVEDNIK
Znanstveniki Evropske agencije za nebo se ukvarjajo z gojenjem rastlin iz strtih in upepeljenih kamnin lune. Prve uspehe so že poželi in dokazali, da so lunina tla primerna za pridelavo hrane. Ta novica je seveda razveselila vse bogate zanesenjake, ki upajo na mirno preživljanje zadnjih dni daleč stran od planeta, polnega kriz.
Osemletni deklici v Jemnu pa je uspelo doslej nepredstavljivo. Tudi ta si je zaželela miru in tako odkorakala od svojega dvajset in nekaj letnega moža na sodišče ter zahtevala svoj prav. Namreč - za poroko v Jemnu ni starostne omejitve, a ta obstaja za skupno življenje, saj mora dekle doseči vsaj puberteto, da si lahko posteljo deli z moškim. Zvita osemletna Nojoud Mohammed Ali je dokazala svoj prav, mož ni dobil niti povrnjenih stroškov, ki jih je zahteval, deklica pa odslej živi s sestričnami in bratranci pri stricu.
PROGRAM
Po večmesečnih nemirih v Keniji, ki so sledili predsedniškim volitvam v decembru in terjali približno tisoč petsto življenj, več kot pol milijona ljudi pa je razseljenih, sta sprti strani končno prišli do rešitve v februarju, ko sta podpisali mirovni sporazum, katerega osrednji element je bila delitev oblasti. Tako je Raila Odinga, poraženec na predsedniških volitvah, a predsedujoči največji stranki, sedaj postal tudi prvi minister kolektiva, ki šteje kar štirideset ministrov. Seveda mnogi kritizirajo številno in drago vladno zasedbo, a kot pravi Odinga, je to cena, ki jo je potrebno plačati za dobrobit vseh.
V Nepalu še kar štejejo glasove po nedavnih parlamentarnih volitvah, Maoisti pa so tako pridobili že sto šestnajsti sedež od dvesto petnajstih, kar je mnogo več, kot je kdorkoli predpostavljal pred volitvami. Vodstvo bivših upornikov je kralja že pozvalo k častnemu umiku ter napovedalo, da bo na ustanovni seji parlamenta kralja razrešilo. Tako vojska kot poslovni svet v Nepalu pa ne dvomijo o uspešnem sodelovanju z Maosti.
Palestinski predsednik Mahmud Abas se mudi v Moskvi. Po neuspeli mirovni konferenci lani v Annapolisu, ki jo je gostil predsednik Združenih držav Amerike George Bush, Abas predlaga ponovni zagon v mirovnem procesu, tokrat pod okriljem Rusije, ki naj bi se začel meseca Junija. Stališče izraelske strani ni znano, je pa izbira Abasa predvidljiva, saj ruski vrh po nedavni odcepitvi Kosova bolj radostno pritrjuje »domoljubnim« čustvom palestinskega ljudstva ali pa tistega v gruzijskih pokrajinah Abkheziji in južni Osetiji.
In ravno gruzijsko vlado jezijo načrti Moskve o diplomatskem približevanju z Abhazijo in Južno Osetijo. Gruzijski zunanji minister David Bakradse je dejal, da je to »de facto aneksija«. Zaradi tega je zasedal tudi gruzijski svet za nacionalno varnost. Ruski politiki so kot protiukrep priznanju neodvisnosti Kosova zagrozili, da bodo kot samostojni državi priznali Abhazijo in Južno Osetijo. Govorili smo z odgovorno urednico gruzijskega časopisa »The Georgian Times«, Keti Khachdidze (izg. keti kačidze):
Kačidzejevo smo vprašali tudi kaj bo to pomenilo za prebivalce teh separatističnih pokrajin:
Iraške oblasti so se več tednov borile proti Šiitskim upornikom v Basri in okolici, a brez uspeha. Vodilni možje operacije so bili premeščeni, novi nameščeni. V dosedanjih bojih je bilo pobitih več sto ljudi, tisoči so bili omejeni na štiri stene, brez možnosti zapustitve domov. Tudi policijske in vojaške sile so doživele fiasko, saj je več kot tisoč policistov ali dezertiralo ali se priključilo upornikom ali pa jim na različne načine pomagalo.
Vlada je sprejela predlog sporazuma o reševanju stavkovnih zahtev ter aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike. Sporazum javnosti še ni na voljo, ga pa premlevajo na zdravniškem in zobozdravniškem sindikatu Fides, kjer se bodo tudi odločili, ali stavka jutri bo ali ne.
Za konec pa še novica o ustanovitelju Radia Študent, Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani. Ta se je odločila za prodajo svojega deleža v Modrem Študentskem servisu Ljubljana, prvem in največjem servisu v Sloveniji, in sicer za neuglednih 337.000 evrov. V enoglasnem študentskem zboru ni bilo slišati niti pomislekov s strani opozicije, tako je bila odločitev sprejeta z le enim glasom proti.
OFF je pripravil Matej J
Komentarji
komentiraj >>