V četrtek, sedemnajstega aprila, je Orto bar v okviru svojega celomesečnega Orto festa gostil ameriški glasbeni multipraktik, ki sliši na ime Fishbone.
Fishbone so eden najbolj nenavadnih bendov na underground sceni, znani po svoji eklektični glasbeni mešanici, za katero se zdi, da se v njej znajde vse, kar jim pade na pamet, pa tudi po svojih divjih koncertnih nastopih. Že vse od svoje inkarnacije pred devetindvajsetimi leti, so orali pred tem nepreverjene in včasih tudi navidezno neprijateljske ledine žanrov kot so ska, punk, funk, hardcore, metal, soul, rap, dub, gospel, reggae, rock, ter jih zmetali na isti kup iz katerega je pognal njim lasten, zvočno prepoznaven, nezgrešljiv Fishbone zvok, ki zna biti, zaradi svoje eklektičnosti pretežek za marsikatero uho. Več kot očitno je pretežek za slovenska ušesa, katerih se je na četrtkovem koncertu zbralo, po moji površni oceni, le približno sedemdeset parov.
Koncert se je začel kmalu po deseti uri z Unyielding Conditioning – edinim ska komadom, ki se je znašel na njihovem najtršem albumu Give a monkey a brain and he'll swear he's the center of the universe. Na začetku je bilo pri bendu opaziti lahno neugodje nad preprazno dvorano, toda Fishbone ne bi bili Fishbone, če tega ne bi obrnil sebi v prid – celo drugo nastropje Orto bara so s pohodi med publiko spremenili v oder, ki je to gesto navdušeno sprejela in si kljub maloštevilnosti pevca Angela in klaviaturista Dreja naložila na roke in jih visoko v zraku prenašala sem ter tja po Ortu. V enem takih pohodov, je Dreju celo uspelo zaplavati po rokah čez cel prostor vse do šanka, se tam - ne na največje veselje zaposlenih, zmagoslavno postavititi nanj, in potem zaplavati nazaj do odra. Nasploh so bili Fishbone, razen čisto podrtega basista, ki je na odru skoraj spal, in precej mehanično udarjal po svojem instrumentu, dobro razpoloženi, čeprav vidno zelo utrujeni, kar se je kazalo v momentalnih upadih razigranosti, ko so zajemali sapo za nadaljno norijo, pa tudi po tem, da kljub notorični predstavi, po kateri slovijo, v Ortu nismo ravno dobili sto procentov tega, kar ponavadi zmorejo. Ne glede na to, pa vse povedo besede prisotnega, nekdanjega sodelavca Radia Študent Robseta, ki mi sigurno ne bo zameril, če ga bom citirala:«Orto takega kažina sigurno ni doživel še nikoli!« V tem »kažinu« pa je tako kot ponavadi izstopal pevec Angelo, ki se je izkazal z svojimi glasovnimi sposobnostmi, igranjem saxofonov – tokrat je imel ta lastnik celega arzenala teh instrumentov, ki gre od najmanjšega do največjega, in jih tudi ponavadi na odru – če je le možno, vse uporabi – s seboj le tenor in bas, ki je mimogrede, skoraj večji od njega, ter teremin. Angelo je sicer ob na pol spečem basistu Norwoodu še edini originalni – ustanovni član Fishbonov – in seveda zaščitni znak, brez katerega leti itak ne morejo obstajati. Dobro razpoložena sta bila tudi klaviaturist Dre in trobentač PaDre, ki sta z Angelu pomagala z vokali, vsi trije pa so se tudi parkrat menjali na instrumentih, medtem, ko je bil preostali del benda tam nekje bolj na sredini energične prezentacije. Medtem, ko me statičnost preostalih ni motila, pa bi si vseeno želela malo več življenja od sicer odličnega basista, sploh v komadih kot je Bonin in the boneyard, kjer zna sicer zelo blesteti.
V približno dveurnem koncertu so se Fishbone sprehodili čez celotno svojo glasbeno zgodovino, z poudarkom, na lani izdanem albumu Still stuck in your throat, izognili pa so se svojega najbolj komercialnega albuma Fishbone and the familyhood nextperience present: The psychotic friends nuttwerx, ki jim je zaradi svoje lahkotnosti, ob izidu sicer prinesel še največ poslušalstva. Za moj okus so kakšne komade, sploh na začetku malo preveč razvlekli, vendar so se hitro ujeli nazaj v svoj tapravi kolesej in niso preveč zamorili z improvizacijami. Pa tudi kadar so, so nelagodje hitro razbili z naslednjo ska poskočnico, od katerih smo v četrtek slišali prav vse največje hite – že omenjeno Unyielding conditioning, Ma and pa, Party with Sadam, Give it up, Alcoholic, Skunk and go nuts in seveda Party at Ground zero s katerim so zaključili redni del koncerta.. Med ska hite so Fishbone v dobro premišljenem razmerju, vkomponirali nekaj malega komadov iz starejših albumov, kot so Bonin in the boneyard, Sunless Sunday in Cholly, nekaj novosti, ter v bisu zaključili z Freddy's dead in Servitude, ki so ga z razpotegnili z posameznimi solažami članov v kilometer dolgo kačo in počasi en za drugim odkapljali z odra.
Komentarji
komentiraj >> Re: Fishbone !!!
m*to [24/04/2008]
bla bla bla blaf%())=$!"?% pa to ni mozartova petnajsta ampak ska iz geta. jebemti vse 30+ midl klaserje na špilu. mi uspred smo se mel fajn. hvala da si naštela use kumade, jebemti se neb spomnu.
odgovori >>