Goran Kompoš ekskluzivno predstavlja koncertni nastop britanskega elektronika in folkieja Leafcutter Johna z lanskoletnega festivala SAJETA ... (v celoti!)
* Bliža se tisti čas v letu, ko ljubitelji elektro-akustičnih glasbenih praks nestrpno pričakujemo objavo novega line-upa enega najzanimivejših domačih festivalov s tovrstno ponudbo. Pravzaprav vedno bolj raznorodne glasbe v programu festivala niti ni več moč stlačiti v en koš, gre le za to, da tisti najbolj eminentni gostje pač običajno prihajajo iz te sredine. Morda najbliže neki enotni etiketi bi bili, če bi enotedensko dogajanje pri Tolminu označili za nestandardno glasbeno ponudbo. Pa še to bi veljalo le v kontekstu glasbenih tokov na Slovenskem, saj tovrstna glasba zunaj naših meja dobiva precej več priložnosti. Ker program iz leta v leto raste in ker Sajeta letos praznuje okroglo deseto obletnico, so tokratna pričakovanja še nekoliko večja. Da je festival oziroma kreativni tabor ves čas v vzponu, pa odkrije že bežen pogled na lanskoletno udeležbo. Med drugim so na Sotočju gostili nemškega krautrockerskega in elektronskega pionirja Roedeliusa, japonsko pop elektro-akustičarko Tujiko Noriko, bosanskega psiha Damirja Avdića, staroste krautrocka Embryo, pa udarno impro dvojico Akosh Szelevenyi / Zlatko Kavčič in nenazadnje tudi vsestranskega Britanca, ki sliši na ime Leafcutter John.
John Burton, kot so mu ime zapisali v rojstni knjigi, se je v začetku svoje glasbene poti ukvarjal predvsem z elektronsko glasbo, s katero si je med privrženci IDM-a (verjetno tudi po zaslugi tega, da je pristal pri takrat zelo čislani založbi Planet Mu) pridelal precejšen ugled. Od velike večine preostalih kreativcev, zbranih okoli Paradinasove založbe, je Leafcutterja ločevala predvsem njegova uporaba akustičnih elementov, ki so bili na prelomu tisočletja v tej sredini še precejšnja redkost. Prisotnost zvokov organskega izvora se je v Burtonovi glasbi nato krepila z albuma v album, in njegov zadnji izdelek ‘The Forest And The Sea’, ki je v letu 2006 izšel pri nemškem Staubgoldu, je glasbenika že postavil v polje elektro-akustičnega folka. Kaj ga je zaneslo v ta vse bolj izpet milje, ni znano, verjetno pa ne bomo daleč od resnice, če rečemo, da je med neofolkerje prišel predvsem skozi številna sodelovanja. Omeniti velja njegovo navezo s folktroničarko Melisso Agate alias Sanso-Xtro, ideje je izmenjeval tudi z nemškim elektro-akustikom Ekkehardom Ehlersom, ne smemo pa pozabiti, da je postal še član britanske elektronsko-jazzovske zasedbe Polar Bear.
V lanskoletni koncert s Sajete, na katerem je ob spremljavi vokalistke Alice Grant predstavil album ‘The Forrest And The Sea’, je Burton vpel izkušnje iz dveh omenjenih navez. Po vzoru Sanso-Xtro se je skozi improvizacijo z različnimi neglasbenimi zvočili lotil krhkih zvočnih struktur, z zaprašenim elektronsko-akustičnim blues hibridom pa se je dotaknil estetike, ki sta jo z Ehlersom skovala za svoja zadnja albuma. Leafcutterja poznamo predvsem v vlogi izvrstnega zvočnega manipulatorja. Običajno se z živo digitalno obdelavo loteva outputa glasbenikov, s katerimi ob različnih priložnostih pač nastopa, na lanski Sajeti pa se je predstavil v tisti drugi različici, ko z akustično kitaro in prepevanjem hodi po sledeh britanskih folkerjev. V tej verziji računalnik, napolnjen z okoljskimi posnetki, šumi in pokljanjem, pravzaprav uporabi le za subtilno kreiranje atmosfere, ki pa je v kontekstu lokacije nepogrešljiv element. Glasba za ob taborni ogenj, z izrazitim vzgibom po odtujevanju od sodobne družbe, v gozdu pod zvezdnatim nebom daleč od civilizacije, dobi povsem drugo konotacijo. In med tem, ko bi v urbanem okolju Burtona in Grantovo odpravili kot spogledljivca s patetiko, se v idiličnem okolju tabora Sajeta njuna glasba znajde neprimerno bolje.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>