Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ODPOTOVANI na francoski način (3504 bralcev)
Petek, 18. 4. 2008
Ariana Ferfila



Ta teden je Plesni Teater Ljubljana na odru gostil mlado, francosko skupino plesalcev, ki prihajajo iz medobčinske Hiše plesa v Istresu. V Provansi potekajoče plesno izobraževanje obsega dvoletno intenzivno sodelovanje z različnimi koreografi. Tokrat je projekt mednarodno umetniškega sodelovanja vodil Matjaž Farič, kar pa se ni zgodilo prvič. Že leta 2004 in 2006 sta bili postavljeni predstavi Beta in Sama/Seule, ki sta nastali kot rezultat sodelovanja slovenskih in francoskih ustvarjalcev.
Ta teden je Plesni Teater Ljubljana na odru gostil mlado francosko skupino plesalcev, ki prihajajo iz medobčinske Hiše plesa v Istresu. V Provansi potekajoče plesno izobraževanje obsega dvoletno intenzivno sodelovanje z različnimi koreografi. Tokrat je projekt mednarodno umetniškega sodelovanja vodil Matjaž Farič, kar pa se ni zgodilo prvič. Že leta 2004 in 2006 sta bili postavljeni predstavi Beta in Sama/Seule, ki sta nastali kot rezultat sodelovanja slovenskih in francoskih ustvarjalcev.

Farič je v gledališkem listu zapisal, da naj bi ustvarjalci tvorili scenografijo iz besed, stavkov, ki so se jim porodili kot spomin, asociacijsko vezan na nek prostor. Spomin prostora je ubeseden prek barv, postavitve pohištva, lastnosti materialov, vezanih čutnih sopomenk. Gibanje je potem vstavljeno kot medvrstični potek, ki ne najde določljivosti besedne artikulacije, je stalno v nastajanju ter hlapljiv v odsotnosti statike in narativnosti.

Scenografska kvaliteta besede je razločna tudi v sami relaciji giba do besede in obratno. Spomin, besedno artikuliran v prostorski impresiji, ne vpliva ali dosega gibalnega materiala direktno. Izrazito ločene so besedne izpovedi, ki na telesu plesalca ne pustijo sledi, ampak so samo izrečene, morda imaginarno zamišljene kot hipna prostorska premestitev, vezana na spomin. V tem lahko najdemo obrazložitev poimenovanja predstave – Odpotovani/En Partage, saj se gibanje širi v medprostoru spomina in besede; lahkotno, tekoče, odrezavo, igrivo in mladostno.

Matjaž Farič tako ostaja zvest estetiki, ki jo kot plesalec in koreograf razvija že dvajset let. Ustanovitev Vzhodnega plesnega projekta, formiranje skupine Flota, naziv hišnega koreografa Cankarjevega doma in ustanovitev mednarodnega festivala sodobnega plesa Fronta so le nekateri mejniki njegove ustvarjalne poti. Še vedno pa poudarja, da se v dvajsetletju produkcijski pogoji niso prav nič spremenili. Še vedno so zaskrbljujoči finančni dejavniki in stiska s prostorom.

Danes si plesno kompanijo Coline lahko še poslednjič ogledate v Plesnem teatru Ljubljana. Če pa vas zanima rezultat sodelovanja plesne kompanije EnKnapGroup in Fariča, obiščite Staro Elektrarno, kjer boste odpotovanje našli na slovenski način.

Plesne drobtinice v tekst frcala Ariana.



Komentarji
komentiraj >>