Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ne nova, ampak že videna politika (3457 bralcev)
Sreda, 23. 4. 2008
tomazza



Parlamentarna Slovenija je že kar nekaj časa sredi intenzivne predvolilne kampanje za jesenske državnozborske volitve. Toda glede na najnovejši, včeraj napovedani opozicijski predvolilni manever oziroma predlog za razpis posvetovalnega referenduma proti ukinitvi protikorupcijske komisije, se moramo le vprašati, kaj je pravzaprav sploh tako novega v tem, kar v mesecih pred jesenskimi volitvami ponuja sedanja opozicijska politika?
Parlamentarna Slovenija je že kar nekaj časa sredi intenzivne predvolilne kampanje za jesenske državnozborske volitve. Nenazadnje nas na to na dnevni bazi opozarjajo ad hoc koalicije in besedna navlaka, s katero se za potrebe množičnega spektakla obkladata parlamentarna koalicija in opozicija ter celo posamezne stranke znotraj enega ali drugega bloka. Pred nami je sicer samo še sklepno dejanje štiriletne vladavine koalicije in politike predsednika vlade Janeza Janše, kajti že vnaprej je gotovo, da se bodo politične karte upravičenih do razpolaganja z oblastniškim koritom po jesenskih volitvah gotovo vsaj nekoliko premešale. In za to naj bi poskrbela nova politika, ki bi jo naj samooklicano v slovenski politični prostor prinesle stranke takoimenovanega levosredinskega bloka. Torej Socialni demokrati, ZARES in tisto kar je ostalo od Liberalne demokracije. Toda glede na najnovejši, včeraj napovedani opozicijski predvolilni manever oziroma predlog za razpis posvetovalnega referenduma proti ukinitvi protikorupcijske komisije, se moramo le vprašati, kaj je pravzaprav sploh tako novega v tem, kar v mesecih pred jesenskimi volitvami ponuja sedanja opozicijska politika?

In če pustimo ob strani, da gre za ukinitev enega od obstoječih samostojnih organov nadzora porabe javnih financ in osebnega poslovanja javnih funkcionarjev in politikov, ki se je tudi po zaslugi samovoljnega predsednika Draga Kosa uspel vzpostaviti kot eden tako bolečih trnov v peti aktualne Janševe koalicije, da ga namerava politična večina v državnem zboru kar odpraviti, je odgovor na prej zastavljeno vprašanje pravzaprav enostaven. Samooklicani levosredinski strankarski blok nekaj mesecev pred jesenskimi volitvami v državni zbor in novo prerazporeditvijo upravičencev do razpolaganja z oblastniškim koritom, pač ne ponuja prav ničesar pretresljivo novega. Pravzaprav gre tako v smislu obrazov, ki ga predstavljajo, kot v smislu političnih manevrov in vsebine v že potekajoči predvolilni kampanji, zgolj za reciklažo že videnega.

Ni namreč potrebno kaj veliko zgodovinskega spomina, da je povsem nedvoumno jasno, da gre tudi pri predlogu, da se v postopek odločanja državnega zbora vloži predlog za posvetovalni referendum z vprašanjem: Ali ste za to, da se v Sloveniji ukine samostojna in neodvisna komisija za preprečevanje korupcije?, ki ga je na poslanske skupine LDS, Zares, Desus in Lipa včeraj naslovil vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Miran Potrč, zgolj za reciklažo že videnega. Zlorabo instituta referenduma za dnevno-politične predvolilne potrebe je namreč v politično prakso domače demokrature vpeljal takrat opozicijski Janez Janša, po čigar zaslugi smo na davkoplačevalske stroške preživeli kar nekaj referendumov, med bolj širšemu ljudstvu nerazumljivo bizarnimi pa gotovo izstopata referendum o tehničnem zakonu za ureditev statusa in položaja izbrisanih ter še denimo naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

S strani opozicije izsiljene referendume lahko sicer povsem legitimno razumemo kot legalno dovoljeno in omogočeno sredstvo nasprotovanja nerazumnim, če že ne popolnoma slabim, škodljivim in nedemokratičnim odločitvam, do katerih zaradi višjih političnih ciljev in interesov aktualnih oblastnikov pogosto prihaja v hramu izvoljenih predstavnikov ljudstva. Toda tudi na primeru dogajanja pred, ob in po predlogu za posvetovalni referendum proti ukinitvi komisije za preprečevanje korupcije in njenega sivoglavega predsednika Draga Kosa, se vendar ni moč izogniti vtisu, da je tudi ta predvsem politično predvolilno motivirana.

Kajti če bi šlo ob za 1. januar prihodnjega leta predvidenemu pogrebu protikorupcijske komisije zgolj za nedemokratično in pravzaprav škodljivo odločitev, bi upravičeno pričakovali nekoliko več opozicijske enotnosti ob za nadzor porabe javnih financ tako usodnemu vprašanju. Toda že iz prvega užaljenega odziva na predlog vodje poslanske skupine Socialnih demokratov Mirana Potrča, kot ga je javno uprizoril vodja poslanske skupine ZARES Matej Lahovnik, je pač očitno da gre za povsem predvolilno politično motivirano dejanje. Do referenduma bo sicer najverjetneje prišlo, saj samooklicana levosredinska koalicija s pomočjo pač vedno konvertitske strankarske interesne skupine oziroma Demokratične stranke upokojencev lahko zbere zahtevanih 30 poslanskih podpisov za njegov razpis.

Toda ker Matej Lahovnik v imenu po čem že nove politike, ki da jo predstavlja stranka Zares, pač ni pozabil omeniti, kako zelo da je presenečen, ker da so si v Socialnih demokratih privatizirali pravzaprav pa monopolizirali pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, je to pač potrditev, da gre predvsem za že potekajočo predvolilno kampanjo. Za razliko od tako imenovanega desnega bloka, oziroma vsaj SDS in Nove Slovenije, levosredinske stranke, med katerimi ni čisto jasno, kaj pravzaprav delajo tudi poslanci Lipe, na prihajajočih volitvah gotovo ne bo nastopila kot vnaprej oznanjena koalicija. Za to pravzaprrav ni prave politične potrebe. Kajti če bodo politične stranke samooklicane levice dobile večino, potem bo do leve koalicije sicer prišlo, toda šele po volitvah. Toda na večinsko zmago levice zaenkrat še ne kaže prav nobena javnomnenjska anketa. Pa tudi zaradi trdne in vnaprej znane strankarske opredeljenosti domačega volilnega telesa je ta že vnaprej pravzaprav neverjetna.

To pa seveda pomeni, da se bo pravzaprav nemogoče izogniti tako imenovani veliki koaliciji, katere je njega dni še posebej mojstrsko znal sestavljati pokojni Janez Drnovšek. Politične karte so torej še naprej odprte, enotnost samooklicanega levosredinskega bloka pa zgolj navidezno. Šele po črti pod volilne rezultate in šele po političnem mešetarjenju s funkcijami, resorji in drugimi atributi privilegijev vsakokratne državnozborske oblasti, pa bo jasno, katera stranka, ali stranke izmed SD, Zares ali pač LDS se bo prihodnja štiri leta mastila ob oblastniškem koritu. In če je to bistvo tudi te predvolilne kampanje je pač samo po sebi jasno, da samooklicana levica pač ne ponuja prav ničesar pretresljivo novega, ampak zgolj reciklažo že videnega. Tako to gre.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z ne novo, pač pa že videno politiko samooklicane parlamentarne levice v zobeh prispeval Tomaž Z.



Komentarji
komentiraj >>