Ciklus predavanj »Totalitarizem«. Poročilo s predavanja Geoffroya Gerauda z naslovom »Metazgodovina totalitarizma kot posledica maja ‘68 ali kako je Francija postala laboratorij konservativne revolucije«
Predavanje je potekalo 24. 4. v klubu Gromka.

Geraud je predavanje osnoval na Bourdiejevi ugotovitvi, da spodletele revolucije sprožijo uspešne kontrarevolucije. Po Bourdieju je bil maj '68 v Franciji primer takšnega procesa – sicer eksplozivnemu uporu ni uspelo trajno spremeniti družbene ureditve, čemur je sledila mogočna restavracija.

V dogodkih maja '68 so si v Franciji stali nasproti trije pomembnejši akterji: tradicionalna levica (sindikati in komunistična partija), nova družbena gibanja in represivni aparati države. Mnogo militantnih maoistov, ki so delovali na robu ali celo v neposrednem nasprotju s politiko francoske partije, se je kasneje spreobrnilo. Prav tako so se v sedemdesetih spreobrnili številni trdi stalinisti, ki so bili v šestdesetih člani partije.

Prva posledica neuspeha revolucije maja '68 je bilo uničenje zgodovinskega spomina. Čeprav se je revolucija začela kot ena največjih splošnih stavk – in je bila kot taka del zgodovinske tradicije delavskih uporov v Franciji – se je začela v medijih in zgodovinarskih razpravah prikazovati predvsem kot boj za osvoboditev marginalnih družbenih skupin, medtem ko je bil njen razredni naboj potisnjen v pozabo.

Tej operaciji sta sledili krepitev in protiofenziva konservativnih družbenih sil. Konica na kopju ideološke protiofenzive, ki je pometala z intelektualnimi dosežki burnih šestdesetih, so bili spreobrnjeni bivši levi radikalci, ki so se predstavljali kot novi filozofi. Ti nekdanji maoisti in stalinisti so uspešno prekinili z intelektualizmom delavskih gibanj in se prilagodili diskurzu množičnih medijev. Novi filozofi so se uveljavili in promovirali predvsem po televiziji in kmalu postali ključni oblikovalci javnega mnenja v Franciji. Angažirani levičarski intelektualci so postali stvar preteklosti – nadomestili so jih strokovnjaki za vprašanja morale in človečnosti.

V diskurzu novih filozofov imajo teorije o totalitarizmu pomembno mesto. Z njihovo pomočjo se novi filozofi postavljajo na pozicijo zunaj zgodovine in razrednih bojev in tako kot predstavniki abstraktne človečnosti obsojajo zločine radikalnih gibanj iz preteklosti s pomočjo moralne in strokovne avtoritete skesanih bivših pripadnikov teh gibanj.

A teorije o totalitarizmu postanejo še bolj absurdne, ko jih iz moralne presoje preteklosti novi filozofi uporabljajo za analize sedanjosti – tako je enemu izmed njih nedavno uspelo izjaviti, da so stavke kot take totalitaren način delavskega boja.

Naslednje predavanje bo 8. maja ob 18h v klubu Gromka. Predaval bo filozof Jan Princel, predavanju pa bo naslov »Totalno tolerantni«.

ODPOVED: Poročilo je napisal Primož Krašovec.