Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.00) (3601 bralcev)
Torek, 6. 5. 2008
tadej



Tadej Droljc recenzira novo stvaritev japonskega elektronika Ryojija Ikede ... (v celoti!)
* Randomizacija, še posebno v kombinaciji z verjetnostmi določenih dogodkov, v produkciji elektronske glasbe igra izredno pomembno vlogo. In veliko je elektronskih umetnikov, ki verjetno v človeka polagajo preveč romanticističnega idealiziranja, da bi si v določenih primerih priznali njegov digitalni nadomestek, glasbeni občutek elektronskih vezij in matematičnih zakonitosti. Na drugi strani pa je veliko takih, ki človekovo vmešavanje v glasbo potiskajo maksimalno na obrobje, v sfere neizogibne interpretacije, ki služi le še kot vmesnik med neslišno metodo in njenim ozvočenjem.

Obstaja pa tudi veja, ki išče poduhovljenje raznih naključnih procesov in pretvarja razne pomembne dogodke v različne komponente glasbenih struktur. Tako se je na primer razvila "gene music", v glasbenih krogih izjemno obskurna veja, ki pretvarja razne procese iz DNK ali pa na primer sinteze beljakovin v midi note, te nato opremijo z zvoki in na ta način delajo glasbo. Ob tem razglašajo neverjetno muzikaličnost fundamentalnih življenjskih procesov, ki prerašča v izredno simpatično religijo s prvo zapovedjo "osnovni življenjski procesi so glasbeni". Tej biološki muzikaličnosti, moram priznati, se čudim tudi sam. Ryoji Ikeda, glavni igralec današnje Tolpe Šumov, pa je s svojo odprtostjo z vsemi naštetimi tokovi tesno povezan in od njih hkrati zelo oddaljen. V glasbi uporablja metodologistične pristope, a je daleč tako od kompleksnega brezvezja kot primitivnih melodik tovrstnih glasb, hkrati pa se zanaša na občutek človeka in prav tako na občutek digitalnih sistemov. Slednjega bi sicer lahko postavili v navednice, a je ravno glasba Ryojija Ikede tista, ki postavi pomembno vprašanje - kateri občutek dati v navednice? Občutek človeka ali občutek računalnika? In odgovor je: prvega, drugega, oba ali nobenega. Meja med orodjem in tistim, ki ga uporablja, je v eksperimentani elektronski glasbi zabrisana, zato se "mora" računalnik dojemati kot nadgradnja človeške domišljije, kot nekakšen super čip v človeških možganih. Glasba, ki daleč presega meje domišljije, namreč ne more biti plod le-te.

Nova plošča z naslovom Test Pattern je posledica razvoja ideje iz leta 2005, ko se Ikeda s serijo instalacij z naslovom "Datamatics" lotil projekta prevajanja raznih informacij v glasbene elemente. Istega leta je izdal tudi neverjetno ploščo z naslovom Dataplex, ki se med drugim poslužuje tudi prej omenjenih DNK-glasbenih praks. Novi album Test Pattern je njeno logično nadaljevanje, hkrati pa je omejen zgolj na koncept podatkovne pretvorbe; tako ploščo prikrajša za dodatke organskih zvokov, ki so krasili ploščo Dataplex. Ravno to pa je tudi glavni primanjkljaj novega albuma, saj tako sicer izredno zanimiva glasba hitro zapade v monotonost. In če je Ikedi v preteklosti večkrat uspelo odlično združevati čutnejše dele, hladno elektroniko, groove ritmičnega minimalizma in preprosto manipulacijo osnovnih oblik zvočnih valov, smo tokrat omejeni zgolj na ritem in elektronski hlad. Tako plošči manjka predvsem pestrosti, četudi v obliki nerazumljivo naivnih kompozicij, saj so se te vedno osmišljale ravno prek albumov kot celote. Albuma Test Pattern pa ne odlikuje Ikedina sposobnost tvorjenja celostne zvočne podobe ploščka, ampak ga odlikujejo predvsem posamični komadi, ki se zaradi monotonosti CD-ja bolje slišijo posamično.

Test Pattern je sistem, ki pretvarja različne podatkovne zapise, tudi filme in slike, v svet ničel in enic. Prek nadaljnje pretvorbe v slušne oblike podatkov pa nam Ikeda omogoči, da prek njegove interpretacije slišimo različne reke podatkov, saj gre za nekakšno ozvočitev informacij, ki prežemajo naš svet. Količina podatkov, ki v sekundi zasiči avdio opremo in prevetri naše sluhovode, pa je tako velika, da je hkrati test tako za avdio opremo kot tudi za naša ušesa. Zatorej ta glasba naj ne bi bila primerna za pretvorbo v MP3-format. Izpostavljanje te informacije je sicer spet ena izmed komercialnih potez založbe Raster-Noton, saj je veliko glasbe, še posebno eksperimentalne elektronike, za katero velja pravkar povedano. Res pa je, da omenjeno še posebno pride do izraza pri ultra hitrem in kirurško natančnem zvočnem sintetiziranju, kakršnega se poslužuje Ryoji Ikeda. Eno izmed njegovih največjih mojstrstev je namreč ravno to, da mu uspeva pri izjemno visokih frekvencah obdržati jasnost zvočnega izraza, ki se kaže v zrnatosti zvoka na mikro nivoju. Pri tako visokih frekvencah menjavanja različnih parametrov ali mikro sekvenciranja namreč načeloma nastopijo piski ali šumi, v katerih se popolnoma zabriše zvočna heterogenost. Poleg tega ploščo odlikujejo tudi natančni, kompleksni in hitri zvočni rezi, ki dajejo vtis, kot da se zvoki smučajo ali sprejajo med hitro minimalistčno ritmiko.

Plošča Test Pattern je izdelek, ki bi ga lahko označili kot eksperimentalni mikro techno ali mikro trance, pri čemer se mikro nanaša na minimalizem v vsem svojem japonskem ekstremu. Razliko med namerno urejenimi zvočnimi sekvencami ter kaotičnostjo podatkovne norije na drugi strani kot osnove dotične plošče pa Ikeda premaguje z vzorčenjem ter zvočno resintezo, saj mu njegova konceptualna osnova služi le kot surovec, ki ga nadalje po želji obdeluje in sekvenčno preureja. Poleg tega pa nam Ikeda na novi plošči postreže tudi s pestro ponudbo "pan-anja" oziroma urejenega stereo zvočnega distribuiranja, ki s premetavanjem neprestano spreminjajočih se klikov in šumov med obema zvočnikoma pripomore k še dodatni prostornosti glasbe.

Monotonosti glasbe, ki je glavna slabost plošče, se verjetno ne opazi na raznih avdiovizualnih instalacijah, od koder prihaja večina glasbe Ryojija Ikeda in prav tako tudi danes predstavljana plošča. Ikeda je namreč težki mojster spajanja zvoka in slike, o čemer se lahko prepričate ob gledanju kakšnega njegovega DVD-ja. Vendar umanjkanje slike seveda ni opravičilo za očitke plošči Test Pattern, saj je vendarle izšla v avdio formatu.

Ryoji Ikeda kot eden izmed pionirjev digitalnega minimalizma in tako glasbenik z zajetno kilometrino še zdaleč ni razočaral z novo ploščo. Poleg pričakovanega zvočnega elitizma še vedno ohranja izjemen občutek za komponiranje, vendar se mi dozdeva, da bo vsebina albuma Test Pattern kaj hitro zbledela v pozabo. Kajti ko se bo enkrat zaradi novega polegelo vzhičenje nad novo ploščo, se bo verjetno ob želji po japonsko redukcioniranemu plesnemu razvratu v CD-predvajalnikih vrtel le še plošček Dataplex.

pripravil Tadej Droljc



Komentarji
komentiraj >>

Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
Sanja [14/05/2008]

Poraja se mi nekaj vprašanj, ki se bojo komu verjetno zdela neumna, ampak vprašati naj ne bi bil greh, ne? :) Torej, zakaj tovrstna glasba ni primerna za pretvorbo v mp3 format? Kaj se pa zgodi pri tej pretvorbi? Pa ni mi čisto jasno, kako naj bi nastajala DNA muzika... kako procese na celičnem in molekularnem nivoju pretvorijo v zvočni zapis? Če se bo komu dalo malo razložit tele "banalnosti", hvala že vnaprej! :)
odgovori >>

    Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
    goran [14/05/2008]
    pri pretvorbi v mp3je se izgubi cela vrsta frekvenc, ki pri tovrstni glasbi zaradi frekvenčnih ekstremov pride precej bolj do izraza.. kar pa zadeva tisto pretvorbo dna zapisa, pa predvidevam, da z uporabo kakšnih matematičnih modelov..ampak tukaj verjetno ne gre toliko za znanstvene praktične vrednosti, pač pa bolj (filozofsko) odpiranje vprašanj o tem kako informacije obvladujejo sodobnega človeka. sem pa prepričan, da bo tadej znal to lepše pojasnit..če bo le opazu tale tvoja vprašanja : )
    odgovori >>

      Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
      Sanja [15/05/2008]
      Zakaj pa se izgubi toliko frekvenc? Aja, pri genski muziki gre v bistvu le za pretvorbo črkovnega zapisa DNA v neke druge, številčne kode, ki se jih uporablja za zvok (še to ne vem, če sem prav napisala?), ne pa dejansko za kakšno "snemanje" recimo podvojevanja, sinteze proteinov... ker tega namreč ne vem, kako bi se dalo izvesti, če se da sploh... (a drugač si bil to ti, Goran? :)
      odgovori >>

        Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
        goran [15/05/2008]
        frekvence se izgubijo ker je mp3 močno skompresiran format. pri večini glasbe je to sicer že pri 192 kbps formatu težko opazit.. v 5 mb spraviš pač neprimerno manj podatkov (bitrejtov), kot v 50 mb. sem si potem prebral tadejevo recenzijo še enkrat in vidu, da obstaja t.i. genska muzika, o kateri pa žal ne vem nič.. ikeda pri svojem 'komponiranju' zapise skoraj zagotovo v številke prevaja, ampak pri teg genski glasbi pa čist možno, da so se naučili zvok posnet brez kakšnih matematičnih posrednikov, čeprav si ne znam predstavljat, da pri tem ne bi uporaljali takšnega ali drugačnega softwarea. lahko, pa da so japonci razvili mikrofon, ki zazna fotosinzezo ali kaj podobnega : ) (drugače sm pa to res jest, ne vem pa zakaj v odgovorih ne zapiše več naših imen...verjetno zato, da nas poslušalci potem na cesti ne obmetavate z gnilimi jajci al kej podobnega)
        odgovori >>

          Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
          Sanja [15/05/2008]
          Okej, hvala za obrazložitev! Mogoče se še Tadej kej oglasi, da razjasni kako točno nastaja genska muzika... (sicer ga bom res lahko z gnilimi jajci obmetavala, ko ga kje srečam, zate pa to zaenkrat še ni izvedljivo, haha... :P ne, pa sej ti si bil priden! ;)
          odgovori >>

            Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
            tadej [04/06/2008]
            ahoj! hja tkole je ane...če si kul, potem pač odgovarjaš z dvotedensko zamudo ane:) kar se pretvarjanje tiče ti svetujem da pogooglaš pod "sampling rate", "nyquist rate"...sicer pa da boš lažje zastopila...če si predstavljaš eno kolo, ki mi na robu narišeš eno piko. to kolo pa je npr. pritrjeno na steno. zdej si pa predstavljaj je to kolo v temi in ga zavrtiš s hitrostjo oz. frekvenco 10 Hz(=obratov na sekundo). Zdej ga pa osvetljuješ s stroboskopom z isto frefveno. Slika ki jo vidiš ustvarja iluzijo da se kolo sploh ne vrti-točka miruje. no in kroženje kolesa je v tem primeru origina funkcija, stroboskop predstavlja vzorčenje, tvoja slika ki jo vidiš pa je pretvorba. če temu primeru dodamo še časovno os, potem se kroženje spremeni v sinus funkcijo, naša pretvorba pa v ravno premico. torej je ta pretvorba po domače u qrcu. zato mora biti frekvenca vzorčenja čim večja, da lahko dobimo čim boljšo pretvorbo. in bolj kot je kompleksna funkcija, bolj na gosto je treba jemati vzorce. no in pri Ikedi se zgodi tolk sprememb v eni sekundi, da sampling rate najkvalitetnejšega mp3 formata ne zadosti pogojem. ampak! tukaj govorimo o frekvencah ki zelo presegajo slišno območje ušesa. zakaj so torej še vedno pomembne? dolga zgodba:) maš to lepo razloženo v marsikateri knjigi (kako čtivo od Curtis Roads-a npr), tud na internetu sigurno najdeš............................... ...............pol pa naprej, gene music...prav tebe sem imel v mislih, ko sm napisal gene music in ne kaj drugega, ker, ne boš verjela, ampak prvi zadetek v googlu ti pokaže ultimativno gene music stran:) sicer pa gre pri tem zato...se bom izmislil nek konkreten primer da boš lažje zastopila...npr hočmo uglasbit hojo človeka. in to naredimo tako, da rečemo 80cm dolg korak predstavlja noto C1, 81cm dolg korak predstavlja pol tona več itd. tko da gre za neke meritve, ki ti po neki človeški pretvorbi dajo note. te note pa lahko zaigraš ali na klavir ali na kitaro, če imaš pa midi note, pa jih pošleš v sintesajzer in ti on zašpila. midi note pa poleg frekvence(višine tona) vsebujejo še čas trajanja, velocity (kolk močno je nota pritisnjena) in mislim da še eno stvar. torej rabiš še par stvari pretvorit da dobiš vse komponente midi not. kaj konkretno pa oni merijo in potem pretvarjajo v note pri dnk-ju, sintezi beljakovin itd. pa nevem iz glave. tko da t je vbistvu čist metodološka glasba-imaš nek "naključen" zapis, ki ga potem pretvoriš v glasbo. in taka glasba je ponavadi popolnoma nemuzikalična inu brezvezna. če pa mal poklikaš za gene music boš pa slišala neverjetne melodije.sicer pa če te zanimajo tovrstne čarule in še podobne in manj podobne zadeve povezane z biologijo, ti pa priporočam bukvo od fantastične založbe MIT press, in sicer Information Arts: Intersection of Arts, Science and Technology. Najdeš jo celo na netu in mislm da celo celo! To je tko okol 1000 strani obsežen špeh, odličen zbornik modernega science-arta. Sploh kar se biologije tiče, ki vem da je tvoje področje, maš notr ful zanimivih stvari. Npr en model dela musko iz drevesne telepatije...kot verjetno veš, drevesa čutijo spremembe v okolici, njihove reakcije pa se da zaznat preko nekih električnih sprememb...muchos interesantos.
            odgovori >>

              Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
              primozv [04/06/2008]
              Sampling rate mp3jev v praksi je enak sampling rateu avdio CDja. In s tem tudi max. frekvenca. Za reprodukcijo ultrazvoka je primerna kvečjemu vinilna plošča in pa dober gramofon. Dokler nekdo v blind testu ne loči kvalitetnega mp3ja od original Ikedovega CDja, mislim da je izjava o neprimernosti mp3jev nateg.
              odgovori >>

                Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                goran [04/06/2008]
                kaj pa bi bil 'kvaliteten mp3'? : ) 320 kbps?
                odgovori >>

                  Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                  primozv [04/06/2008]
                  Recimo. Bistveno je da je zripan iz original CDja, ne pa kak 128 mp3 prekodiran "nazaj" v 320. Potem pa da je kodiran s kakšnim lameom in kar je najpomembnejše brez vklopljenih low-pass filtrov, ki jih imajo določeni mp3 enkoderji vključene po defaultu.
                  odgovori >>

                  Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                  tadej [04/06/2008]
                  mislm da ne bo držalo. najlažje bo če si predstavljaš A/D pretvorbo. se pravi eno analogno krivuljo hočmo dat v skočno funkcijo (stopničke, digital world). pri tem sta pomembni dve stvari: eno je frekvenca vzorčenja, drugo je pa ločljivost, ki je določena z biti in območjem (npr. 3 bitni pretvornik ti območje razdeli na 8 delov, ker se stvar računa po formuli N=2 na B). in "bit depth" pa predstavlja "kolk bitna je pretvorba". in naprej "bit rate" = "bit depth"*"sample frequency"*2(2 zaradi sterea). in ta zmnožek je enak 320 kbs za najkvalitetnejši mp3. za cd pa znaša skoraj 5x več (neki čez 1400). je pa res da imata lahko mp3 in CD isto frekvenco vzorčenja.
                  odgovori >>

                    Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                    tadej [04/06/2008]
                    zgornji post je moj...lp, tadej
                    odgovori >>

                      Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                      tadej [04/06/2008]
                      kar se pa tiče "blind testa"...nevem kako zadeva izmpade pri ikedi ker sem kupil le mp3 verzijo:) vem pa da če kdaj sam pretvarjam kakšne zelo kompleksne zvoke v audio fajle, da je razlika med mp3-jem in wav-om zelo očitna. lp, tadej
                      odgovori >>

                        Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                        tadej [04/06/2008]
                        mal berem za nazaj pa morm še nekaj dodat...biti in z njo povezana ločljivost je se gleda navpično, se pravi na koliko pasov se razreže neka krivulja (oziroma koliko stopničk bo imela). če imaš samo dve stopničke (1 bitna pretvorba), potem imaš lahko nevem kakšno frekvenco vzorčenja pa boš ven dobil le dve vrednosti. je pa res da tega ikeda primera ne moreš pojasnit samo z vzorčenjem, kot sm to hotu pojasnit sanji...nisem pomislil takrat na to. je pa dejstvo da mp3 ni enako cd kvaliteta. lp, tadej
                        odgovori >>

                          Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                          primozv [04/06/2008]
                          A je možn da uploadaš na kak sendspace te fajle?
                          odgovori >>

                      Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                      primozv [04/06/2008]
                      Kaj konkretno ne drži? Frekvenca vzorčenja(ki določa zgornjo frekvenčno mejo ki je natanko 1/2 frekvence vzorčenja) je pri 99% nelegalno zloudanih mp3jih, enaka kot pri avdio CDjih torej 44,1 kHz.
                      odgovori >>

                        Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                        tadej [04/06/2008]
                        to je res, ampak nekak sm hotu poudarit, da to ni edini faktor pri kvaliteti zvoka. zato iz teoretskega vidika ne moreš rečt da ja dotična raster-noton izjava nateg. če pa hočeš to izjavo v praksi stestirat, se pa spet lahko vsak zgovarja na svoja ušesa........................... ................pol pa še odgovor osebku ki bi rad moje fajle...sori ampak s tem se mi zdejle res ne da ukvarjat. mogu bi pač naredit en kompleksen patch s ful modulacijami v audio rateu in ga dvakrat rendirat-enkrat v wav in enkrat v mp3. za to res nimam časa. ker ta debata je spet več al manj psihoakustične narave. oziroma namesto da ti pošiljam fajle-ali ločiš med analognim sintom in digitalno različico le tega? to je praktično enak primer. jaz ločim, čeprav v teoriji to ni mogoče. ti verjetno misliš da ločim ker v to verjamem...ker stvar je v tem ...najvišja frekvenca ki jo sliši človeško uho je 20kHz. če imaš sampling rate naštiman na 44.1 kHz in upoštevaš Nyquistov kriterij, potem dobiš ven zvok z najvišjo frekvenco 22 in še nekaj kHz, kar za 2 kHz presega človeško uho, torej v teoriji je iti še višje nesmiselno. pa vendar sam iz lastnih izkušenj vem da temu ni tako. pa ne zato ker bi slišal neke ultra ali infra frekvence, ampak se to sliš v toplini in zrnatosti zvoka....lp, tadej
                        odgovori >>

                          Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                          tadej [05/06/2008]
                          evo najdu sm en super članek, na referenčni internetni strani Sound on Sound: http://www.soundonsoun d.com/sos/may00/arti cles/mp3.htm . Ta članek nekako zaokrož vso tole debato in lepo razloži različne koncepte. iskal sem namreč kolk je maksimalen bit depth mp3-ja, pa sm zdej zvedu da ta koncept pri mp3jih sploh ne obstaja. da je to le domena A-D pretvorbe in wavov v našem primeru. čeprav gre v ozadju mp3 pretvorbe za zelo podobno reč...namreč dejansko se stvar najprej prevede v wav, potem se pa uporabi nek psihoakustični model za delitev na pomembne in nepomembne komponente zvoka...tko da dejstva ostajajo ista: 320kbs mp3 ima 5x manj informacij od cd-ja, če oz. koliko so pa te informacije slišne ali neslišne je pa stvar vsakega posameznika...
                          odgovori >>

                            Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                            primozv [05/06/2008]
                            Pa še nekaj. Če je mp3 datoteka 5x manjša to ne pomeni da ima eksplicitno 5x manj informacij. Primer: poljubno datoteko zazipamo (npr. wav), s tem jo zmanjšamo, količina informacij pa ostane popolnoma nespremenjena. lpp
                            odgovori >>

                          Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                          primozv [05/06/2008]
                          Toplina zvoka je termin ki se ga poslužuje audiofilska sekta. lpp
                          odgovori >>

                            Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
                            tadej [05/06/2008]
                            sam doma lahko narediš preizkus, rezultati pa bodo tako očitni, da jih bo verjetno opazila tudi tvoja babica, ne samo audiofilska sekta...vzemi en mp3 fajl in en visokokakovostni wav, pa ju vrži v sampler. pol pa spreminjaj transpose (če imaš sampler ki bazira na granularni resintezi-ableton npr.) oziroma samo pitch če nimaš prve opcije. pol pa prisluhni očitni razliki ki se zgodi pri ekstremni pohabitvi zvoka. kar se pa 5x manjše doze informacij...tud če je 3x manjša je še vseeno ogromno. čeprav kolikor jest štekam mp3 kompresijo se je ne da enačit z zipanjem...lp, tadej
                            odgovori >>

              Re: RYOJI IKEDA: Test Pattern (Raster- Noton, 2008) (ponovitev 13. 5. '08 ob 10.
              Sanja [15/06/2008]
              evo, zdej se pa tud jest odzivam z zamudo in sem kul! ;) kolk besed si mi natrosil, uh.. :) lepo da si se tako potrudil in poglobil, ampak moram pa vseen priznat, da čisto vsega nisem razumela, sam ne bom šla zdele in tukaj naprej.. na tisti strani za "gene music" sem pa celo bla takrat, ampak zelo kratek čas, nisem nč kej dost prebirala, ker sem hotla najprej tuki vprašat :) v bistvu me je zanimalo predvsem to, če taka muzika nastaja po nekem umetno ustvarjenem sistemu, ki genetski zapis pretvori v zvočne "črke", ali gre dejansko za snemanje zvoka gibanja molekul.. zdej mi je približno jasno. :) tisti špeh bo pa moral počakat na kakšno ugodnejše (=neizpitno) obdobje, pol ga bomo pa mogoče mal prelistal.. hvala za informacijo! :)
              odgovori >>