Želja mestnih oblasti po sterilno čistih in brezbarvnih stenah se uresničuje z brisanjem grafitov, ki se je začelo na 14 površinah v širšem mestnem jedru. Nekako smešno, saj naj bi bila Ljubljana prestolnica in kot urbano središče se spodobi, da ima grafite. Sicer v čistilni akciji ne bodo odstranili vseh grafitov, a gesta kaže jasno nastrojenost proti grafitarstvu, saj bodo stene, ko jih bodo tako imenovano očistili, še premazali z antigrafitarskim 'sprejem'.
Želja mestnih oblasti po sterilno čistih in brezbarvnih stenah se uresničuje z brisanjem grafitov, ki se je začelo na 14 površinah v širšem mestnem jedru. Nekako smešno, saj naj bi bila Ljubljana prestolnica in kot urbano središče se spodobi, da ima grafite. Sicer v čistilni akciji ne bodo odstranili vseh grafitov, a gesta kaže jasno nastrojenost proti grafitarstvu, saj bodo stene, ko jih bodo tako imenovano očistili, še premazali z antigrafitarskim 'sprejem'. To v praksi pomeni, da je potem grafit veliko lažje odstraniti, čeprav bodo tudi grafitarji iskali alternative tej metodi.
V tem kontekstu povejmo še, da grafitarje že tako in tako preganjajo z velikimi denarnimi kaznimi, medtem ko bodo predvideni stroški brisanja grafitov okoli 70.000 evrov. In če so v socializmu grafitarje preganjali zaradi vsebinske provokativnosti, v našem današnjem kapitalizmu sploh ne gre več za vsebino, ampak za čisto metodo, ki pravi, da grafitov sploh ne sme biti, spominja pa na sterilno in dolgočasno družbo brez potreb izražanja, kar je v nasprotju s pluralnostjo in demokracijo. Ena izmed organizacij v Ljubljani, ki se je zavzela proti brisanju, je kooperativa iz Roga, več pa nam bo povedal njen predstavnik Jurij Bavdaž.
Govorili smo tudi z direktorico podjetja Sistemi-Sapi Natašo Kajzer Vukšo, ki je izvajalec brisanja. Torej poslušajmo, kakšne tehnike se uporabljajo pri brisanju in kakšni so stroški.
Kako na vse to gledajo grafitarji sami? Za pojasnila o tem smo se obrnili na Tiborja, predstavnika grafitarske skupine Zek.
Predstavnikov občine na žalost nismo dobili, ker je občinski praznik in se tisti, ki bi bili kompetentni za izjavo, mudijo na prireditvi na gradu. Poglejmo pa še grafitarsko situacijo v štajerski prestolnici Maribor, kjer so pred kratkim prijeli pet ljudi, ker naj bi z risanjem grafitov na protihrupni ograji ob hitri cesti na železniški postaji, na Studencih v Valvasorjevi ulici, v podvozu v Dravograjski ulici, v podhodu
na Kardeljevi cesti pri tržnici Tabor, na železniški postaji Tezno v Moskovski ulici, po steni ob reki Dravi v bližini Koroškega mostu ter na objektu v MC Pekarna oškodovali lastnino. Tipična formulacija našega časa, pa čeprav dejansko niso nikogar oškodovali. Od oškodovanja se je že distanciral MC Pekarna, ki seveda ni proti umetniškemu izražanju. Več o sami situaciji in prijetjih grafitarjev smo govorili z Ramizom Derlićem, ki vodi klub MC.
Očitno je, da se borba proti grafitom zaostruje, namesto da bi se to umetniško dejavnost vzpodbujalo. Tako bo po koncu poletja v Ljubljani mnogo manj grafitov in tudi nekatere ulice ter predeli bodo zaradi tega izgubili svoj čar in duh, ki ga tam grafiti izražajo. Očitno mestne oblasti tako v Mariboru kot v Ljubljani menijo, da morajo biti grafiti samo stvar redkih lokacij, recimo temu alternativnih, pa še te bi radi pospravili. Po drugi strani pa na račun te toposti v glavah lepo služijo nekatera podjetja. Toliko o evropskosti naših mest in razumevanju pluralnosti.
Kultivator je pripravil Urh.
Komentarji
komentiraj >>