Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ŠPANSKA PROZA ČETRTIČ: RODRIGO MUNOZ AVIA (4363 bralcev)
Nedelja, 11. 5. 2008
kristinas



»Živjo. Moje ime je Rodrigo. Pred mojim obiskom psihiatra sem bil srečen. Zdaj sem disleksičen, obsesiven, depresiven in bojim se smrti. Pri psihiatru sem se naučil, da je beseda sreča konvencija, ki nima smisla. Naučil sem se tudi, da dejstvo, da bi nekega dne lahko postal srečen, ni samo neuresničljivo, ampak celo popolnoma neuresničljivo. Zdaj se sprašujem o večih stvareh kot bi se rad: o smrti in o življenju.«

Interpretacija: Polona in Stanko
Prevod in spremna beseda: Urša Červ



V nocojšnji ediciji oddaje Tu pa tam se bomo družili z Rodrigom Munozo Avio, 40-letnim pisateljem iz Madrida, ki piše predvsem knjige za otroke, članke o umetnosti in filmske scenarije. Odlomek, ki ga bomo slišali v današnji oddaji, je del prvega poglavja iz njegove prve knjige, ki je izšla leta 2005 z naslovom Psiquiatras, psicologos y otros enfermos oziroma v slovenskem prevodu Psihiatri, psihologi in ostali bolniki in je, morda ravno zaradi svoje nepretencioznosti in preprostosti, doživela velik uspeh med bralci.

Glavni junak Rodrigo je popolnoma običajen družinski oče s popolnoma običajnim življenjskim urnikom in popolnoma običajnimi travmami, s katerimi se srečujemo vsi. Obožuje svojo ženo in otroka, živi umirjeno življenje v veliki hiši in dela v podjetju, ki pripada njegovemu očetu. Vse je v redu, dokler nekega dne njegov svak, psihiater, ne začne drezati vanj, ga označi za čudnega in mu ponudi terapijo. Takrat se Rodrigo kar naenkrat začne spraševati o vsem, hodi k psihologom, psihiatrom, zdravilcem in hipnotizerjem in njegov svet se obrne na glavo, prav tako pa tudi njegova denarnica.

Rodrigo Munoz Avia nas s svojim romanom prepriča, da je zadovoljstvo s tem, kar imamo, največji dar za vse. Njegova preprosta naracija, ki se na prvi pogled morda zazdi že nekoliko preveč infantilna in premalo umetelna, nasmeje prav z zgodbami, primerami in bizarnimi mislimi iz »tu in zdaj«, v katerih se zrcali mini vesolje nas vseh.




Komentarji
komentiraj >>