Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF nakba! (3454 bralcev)
Četrtek, 15. 5. 2008
Boris V.



... Palestinci obeležujejo »nakbo« - katastrofo ...
... Barack Obama dobil podporo Johna Edwardsa ...
... stavke v Franciji in Grčiji ...
... Odbor državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje prestavil obravnavo novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju ...

OFF NAPOVEDNIK

Glavni vatikanski astronom, jezuitski duhovnik, Jose Gabriel Funes, je dopustil možnost, da v vesolju obstajajo nezemeljska bitja, kar pa naj ne bi nasprotovalo veri v Boga. Funes je dejal, da je morda tudi v vesolju tako raznoliko življenje, kot je na Zemlji. Dodal je še, da mi ne moremo omejevati božje stvariteljske svobode, ki je seveda neskončna. Vendar Funes ne verjame, da je Jezus obiskal tudi nezemljane, saj naj bi bilo učlovečenje enkraten in neponovljiv dogodek. No, tukaj je že zapadel v paradoks, saj če je božja stvariteljska svoboda res neskončna, se lahko bog odloči in ustvari človeka po svoji podobi tudi v kakšni drugi galaksiji. Zakaj ne?

Funes je pozval Cerkev in znanstveno skupnost, naj pozabita na razprtije, ki jih je po njegovem sprožil Galileo Galilei pred skoraj štiristo leti. Seveda, resnica o vrtenju Zemlje okoli Sonca je kriva za razprtije, ne pa nasprotovanje Cerkve. Cerkev je Galileu zaradi tega celo sodila, Funes pa meni, da bi lahko to zadevo rešila tudi bolje. Papež Janez Pavel drugi je celo dejal, da je do sodbe prišlo zaradi tragičnega medsebojnega nerazumevanja. Seveda, Galileo je bil tisti, ki ni razumel. Cerkev hoče očitno tako privatizirati tudi Marsovce.

Berete zaenkrat še nezemeljski OFF Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Izrael slavi, Palestinci žalujejo. Tako bi lahko na kratko opisali dogodke teh dni, ko Izrael praznuje šestdeseto obletnico nastanka svoje države. Palestinci se na drugi strani istega dogodka spominjajo drugače, saj je bilo zaradi ustanovitve Izraela izgnanih ali v beg poslanih okoli 760.000 Palestincev. Danes v taboriščih na Zahodnem bregu, Gazi, Jordaniji, Libanonu in Siriji živi okoli 4,5 milijona palestinskih beguncev in njihovih potomcev. V nebo nad Jeruzalemom bodo Palestinci spustili natanko 21.915 črnih balonov, po enega za vsak dan njihove izselitve. Istočasno bodo v Ramali na Zahodnem bregu potekale demonstracije, v Gazi pa bo gibanje Hamas pripravilo protestni shod na obmejni kontrolni točki Erez.

Medtem ko je Bush na obisku v Izraelu, se v ZDA še vedno odvija demokratska bitka za mesto potencialnega naslednika sedanjega predsednika. Barack Obama je sicer res krepko izgubil volitve v Zahodni Virginiji, ga je pa zato podprl bivši predsedniški kandidat demokratov John Edwards. Edwards naj bi bil pomemben, saj naj bi bil zagovornik tistih Američanov, ki so bližje Clintonovi, torej manj izobraženih belih delavcev. Clintonova se medtem ne predaja, čeprav tudi v glasovih superdelegatov zaostaja za Obamo, in sicer s 1718 proti Obamovim 1887.

Ameriško združenje za civilne pravice je objavilo poročilo, v katerem pravi, da ameriška vojska v iraških zaporih zadržuje okoli petsto mladoletnikov, v Afganistanu pa še dvanajst. Skupaj so ZDA od leta 2002 v Guantanamu na Kubi, Iraku in Afganistanu zadrževale približno 2500 oseb, mlajših od osemnajst let. Tiskovni predstavnik Pentagona Jeffrey Gordon je resničnost poročila sicer potrdil, drugih podrobnosti pa ni komentiral.

Manj upanja kot zaprti otroci pa imajo žrtve rušilnega potresa na Kitajskem. Dvajset tisoč ljudi je še vedno zasutih pod ruševinami. Kitajska pa vsaj nima takšnih težav kot Mjanmar pri zagotavljanju pomoči in reševanja. Kitajski premier je poslal na to območje še dodatnih devetdeset helikopterjev in trideset tisoč vojakov, tako da jih skupaj pomaga že okoli sto tisoč. Sprejeli so tudi pomoč Japonske, njihova ekipa bo kmalu odpotovala na Kitajsko. Pojavljajo pa se problemi z varnostjo jezov. Kitajski minister za vodne vire Chen Lie je že priznal, da se soočajo z resnimi težavami glede varnosti in preprečevanja poplav v rezervoarjih, hidroelektrarnah in zajezenih jezerih.

Grčijo in Francijo pa je zajela poplava stavk. V Grčiji stavkajo namreč javni uslužbenci in zaposleni v transportu zaradi nasprotovanja načrtom grške vlade o privatizaciji in pokojninski reformi. V Franciji pa zaradi načrtov o varčevanju na področju javne uprave stavkajo uradniki in zaposleni v šolstvu. V grških pristaniških mestih Pirej in Solun so ostale ladje zasidrane v pristaniščih, grška državna letalska družba Olympic Airlines pa je odpovedala okoli dvajset poletov in spremenila vozni red še veliko drugih. Stavki se je pridružila tudi zasebna letalska družba Aegean. Stavkajo tudi poštni uslužbenci, bančniki, zaposleni v bolnišnicah in drugi. V Franciji naj bi letos odpravili triindvajset tisoč delovnih mest, naslednje leto pa še petintrideset tisoč, kar je normalno povzročilo paniko in stavke.

Mineva triinpetdeset let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki naj bi med drugim zagotavljala manjšinske pravice koroških Slovencev. Zaradi očitnih razlik med teorijo in prakso je v Celovcu potekalo zborovanje za demokracijo in pravno državo. Iniciativa za demokracijo in pravno državo, ki je organizirala zborovanje, se ne zavzema zgolj za pravice koroških Slovencev, temveč recimo tudi za prosilce za azil na avstrijskem Koroškem. Govorili smo z Vladimirjem Smrtnikom iz Enotne liste, edine slovenske stranke na Koroškem:



Čeprav bi moral Odbor državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje obravnavati novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, je na predlog Rudolfa Petana obravnavo soglasno prekinil. Razloge nam je pojasnil sam pobudnik, Rudolf Petan:



Iz Poljske se nam je že drugič javil naš zunanji sodelavec Janez Žura, ki nam je predstavil aktualne zadeve v ultrakatoliški državi:



V Socialnem centru ROG bo zvečer pogovor s češkim aktivistom v gibanju proti postavitvi ameriškega protiraketnega ščita. Več o dogodku nam je povedal Andrej Kurnik:



Komentarji
komentiraj >>