Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
TESTAMENT: The Formation Of Damnation (Nuclear Blast, 2008) (ponovitev 28. 5. '08 ob 10.00) (3723 bralcev)
Sreda, 21. 5. 2008
mcolner



Miha Colner recenzira povratno ploščo (po devetih letih!) prvakov thrash metala Testament ... (v celoti!)
* Skoraj desetletje je minilo od zadnje studijske plošče Bay Area velikanov Testament, enega najbolj specifičnih in svoje čase žanrsko razgibanega benda v okvirih metal godbe, ki je v zadnjem času preživel vrsto kadrovskih, finančnih in zdravstvenih tegob. Po osmem albumu The Gathering, ki je pomenil vrhunec spogledovanja s tehnicističnim death metalom, je nastopilo dolgo obdobje zatona. Edina preostala člana zasedbe iz osemdesetih, pevec Chuck Billy in kitarist Eric Petersen, se nista predala ob vrtoglavem upadu priljubljenosti tovrstne glasbe, ampak sta vztrajno kadrirala zvezdniška imena, kar pa je pomenilo večno nestalnost in kratkovidnost delovanja. Leta 2001 je moral Billy na dolgotrajno zdravljenje raka na grlu, kar je ustavilo delovanje benda za nekaj let.

Testament so po letu 1983, ko je bila zasedba formirana, tedaj še pod imenom The Legacy, dosegli bliskovito slavo v metalskih krogih. Leta 1987 je v razcvetu metal godbe izšel prvi dolgometražni album The Legacy, dve leti kasneje pa je luč sveta ugledalo temeljno delo njihove zlate dobe. Plošča Practice What You Preach je nekako zakoličila njihovo delovanje in povzročila, da so bili vsi nadaljnji eksperimenti in žanrski prehodi vnaprej obsojeni na slabši odziv publike. Po umirjenih, skoraj grungerskih poskusih v začetku devetdesetih je nastopila surovejša faza, sloneča na tedaj že zahajajočem death metalu, ki je poleg upada zanimanja povzročila tudi odhode ključnih članov.

Pred nekaj leti se je začelo govoriti o obuditvi tako imenovane klasične postave tega legendarnega banda, ki bi ga vrnila v čase renesanse in njihove tretje plošče. Ko so Testament končno odrinili na turnejo, ponovno združeni z zvezdnikom Alexom Skolnickom na kitari in basistom Gregom Christianom, so delovali pričakovano uigrano, suvereno in energično, kot naročeno za kratkotrajno nostalgično reunion zabavo. A vendarle bend ni uspel pokazati ničesar, s čimer bi nakazali na usmeritev v 21. stoletju, ampak so ostali nekje v svoji slavni preteklosti.

In za prav takšno se že ob prvih rifih izkaže nova, deveta plošča The Formation of Damnation, ki so jo člani napovedovali dolga štiri leta. Razlog za to, če izvzamemo okrevajočega Billyja, ni povsem jasen, vendar je več kot očitno, da so se stari mački znašli v precejšnji ustvarjalni krizi, verjetno največji od svojih začetkov. Prestopili so k založbi Nuclear Blast, ki je nekdaj lansirala najbolj vroče izdaje mladih nadebudnih skupin večinoma evropske provinjence in veljala za oblikovalca trendov v okvirih metalurške scene, kasneje pa se je spremenila v poligon za ponovna združevanja starih bendov in vso nostalgično navlako.

Podobno kot so Slayer poskusili na svoji zadnji plošči doseči zlate čase osemdesetih in plošče Reign in Blood, se to dandanes dogaja tudi z albumom Testament, saj je želja po dosegu priljubljenosti in izraznosti albuma Practice What You Preach vse preveč očitna. The Formation of Damnation tako le redko vključuje vmesne faze, ki so se dogajale v zadnjih dvajsetih letih, ter se odreka kakršnemu koli novemu zagonu v glasbeni podobi. Uvodne kompozicije z obveznim instrumentalnim uvodom napovedujejo bazični thrash metal, ki ga krasita le sodobnejša zvokovna slika ter bleščeča in brezhibna produkcija. Morda je občutiti malenkostno večjo mero melodike ter kitarskega soliranja, kjer se dajeta ustanovitelj in šef zasedbe Petersen ter deklarirani kitarski virtuoz Skolnick. Vokal Chucka Billyja zveni kot nekakšna simbioza faze iz osemdesetih in manj opaznih krulečih vpadov zadnjih treh plošč. Tako smo priča tipični sodobni thrasherski polki, ki jo ustvarja trdna ritem sekcija, nadgrajujeta pa oba kitarista z dekorativnimi elementi, ki tvorijo končno celoto.

Celostna zvočna podoba plošče je povsem koherentna, profesionalno komponirana in izvedena, vendar nima tistega nalezljivega naboja mladcev izpred 20 let. Časi se namreč menjajo. Njihova mladostnost se še najbolje izkazuje v dokaj bizarnih tekstovnih prispevkih, ki pavšalno ošvrknejo situacijo ameriške zunanje in notranje politike, raztrosijo malce tipične paranoidnosti in nacionalnega ponosa ob spominu na teroristične napade 11. septembra, opevajo radosti in svobodo motorističnega načina življenja in ob koncu še potarnajo nad polomljenim intimnim razmerjem.

Povratek Testament torej ne dosega pričakovanj zahtevnejših poslušalcev, ki pričakujejo od bandov tega formata še kaj več kot naslajanje nad dobrimi starimi časi. Renesansa premnogih povratniških zasedb na metalski sceni tako postaja vse bizarnejša in po drugi strani zaradi kvantitete ponudbe vse bolj neopazna. Kot kaže ob premnogih povratkih in neskončnih nadaljevanjih ostarelih dolgolascev, je trenutna metalska scena dokončno zapadla v očitnejšo krizo, ki ji botrujejo konservativna in kratkovidna politika založb ter prevelika sledljivost pripadnikov tega plemena. Situacija bi tako lahko bila na moč podobna tisti iz konca sedemdesetih ali začetka osemdesetih, ko je od punka vzpodbujena struja mladincev predrugačila metalsko sceno, ki se je do tedaj utapljala pod monopolom tako imenovanih glasbenih dinozavrov. Na žalost tokrat upornih mladcev ni na vidiku, dinozavri se pa vse bolj množijo.

pripravil Miha Colner



Komentarji
komentiraj >>

Re: TESTAMENT: The Formation Of Damnation (Nuclear Blast, 2008) (ponovitev 28. 5. &#
trešmen [21/05/2008]

Miha, dej jim tm na radiu enkrat za vselej dopovej, da se thrash metal piše z dvema h-jema. Je pa res, da je na RŠ-u veliko ljubiteljev trasha, morda od tu poklicna deformacija.
odgovori >>