Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Lo Cor De La Plana!!! (3430 bralcev)
Sreda, 21. 5. 2008
MarioB



Mario Batelič recenzira koncert vokalno- tolkalske zasedbe Lo Cor De La Plana v Cankarjevem domu, začetek letošnje Druge Godbe ... (v celoti!)
LO COR DE LA PLANA, 20. 5. '08, Klub CD, Ljubljana

* Čeprav se je letošnja Druga godba začela s klubskim nastopom, je bil njen sinočnji začetek pravi bombastični zadetek v polno. Francoska pevska druščina Lo Cor de La Plana je v razprodanem Klubu Cankarjevega doma uprizorila očesu in ušesu nadvse navdušujoči nastop, s katerim je omrežila poslušalce in jih dobesedno dvignila na noge.

Čeprav je zasedba v repertoar vključila večino skladb z albuma Tant Deman, so od prej znane pesmi na odrskem nastopu pridobile kar nekaj dodatnih dimenzij. Skladbe so bile daljše kot na albumu, saj so jim dobro naviti pevci z navdihnjeno podajo dodajale okraske in invencije, s katerimi so domiselno podaljšali pesmi. Vodja zasedbe se je naučil kar nekaj slovenskih zasedb, ki jih je nepričakovano vpletel že v prvo pesem, v kateri jih je šaljivo prepletel z angleškim besedilom, nastalim prav za ljubljanski nastop. Tudi sicer so bil napovedi komadov zabavne, šaljive, zafrkljive, včasih kar montypythonovske. Malone vsaka druga pesem je napovedal kot božično, dejstvo, da prepevajo toliko božičnih pesmi, pa je upravičil z oblačnim vremenom. No, če igrajo v božičnem času takšne navihane in poskočne pesmi, potem se imajo v Okcitaniji gotovo veliko bolje kot v naši mali deželici.

Šesterica je svoje ubrano in do pičice usklajeno petje poudarjalo s tolkali ter s ploskanjem in topotanjem. Ritmični vrvež je včasih dajal vtis, kot bi poslušali kakšne hipnotične novovalovce, preplet vokalov pa je občasno spominjal na zahtevnejšo neoklasično vokalno glasbo. Kar v precej pesmih je zasedba uporabila občudovanja vredno tehniko premorov in vpadov; ravno, ko si pomislil, da je konec komada, so na neviden znak vsi skladno nadaljevali prepevanje, včasih pa so komad zaključili s šepetanjem in vzkliki.

Koncert je potekal v dveh delih, ki sta minila v hipu – tako uglašeno je vse zvenelo, čemur je nemara prispevalo dejstvo, da je prišla zasedba k nam s svojim tonskim tehnikom. Ta je opravil odlično delo: bobni so doneli, vokali preskakovali po presunljivih linijah, sem ter tja pa jih je ob koncu pesmi podaljšal z učinkom odmeva. Proti koncu nastopa je vodja zasedbe prisotne povabil k plesu. Preden si rekel “Okcitanija”, so se poslušalci prijeli za roke in najprej po klubu, nato pa tudi po odru spletli vijočo se kačo, medtem ko smo ostali s ploskanjem spodbujali pevce. Dodatek so izvedli kar pred odrom, brez ozvočenja, ko so se objeli in stopili v krog ter zapeli še eno prikupno vižo. Ni kaj, že začetni drugogodbaški nastop nas je presenetil in popolnoma prevzel ter nam dodobra izostril pogled in naoljil ušesa. Le upamo lahko, da bo tudi nadaljevanje podobno sočno!

Ob okcitanskih vižah se je neznansko zabaval Mario Batelič.


Komentarji
komentiraj >>