Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BRUNO PRONSATO: Why Can't Be We Like Us (Hello? Repeat, 2008) (ponovitev 10. 6. '08 ob 10.00) (3322 bralcev)
Torek, 3. 6. 2008
juREm



Bruno Pronsato je že nekaj let tisto ime na tehnaški sceni, ki mu kaže zvesto slediti. Male plošče tega producenta iz Seattla so že od samega začetka prikazovale njegovo nenavadno estetiko in bizarna programiranja ritmov, s čimer nadaljuje tudi na debutantski plošči, ki med akustiko in digitalnim poskrbi za edinstveno poslušanje. (v celoti!)

* Bruno Pronsato je eden od tistih tehnašov, ki smo jim v zadnjih letih navdušeno sledili skozi nepregledno vrsto malih plošč in ki so se – tako kot velika večina ameriških elektronskih glasbenikov – preselili na to stran velike luže in se ustalili v techno metropoli – Berlinu. Nemško glavno mesto je za mnoge ameriške glasbene ubežnike ponudilo idealno kombinacijo bogatega dogajanja, nenavadno velike koncentracije umetnikov in pa, kar je mogoče še najpomembnejše, poceni stanovanj.

Tudi Bruno Pronsato je po stalnih selitvah svoje mesto našel v Berlinu, čeprav se ga je moral po lastnih besedah navaditi s šestmesečnim obdobjem neprestanega ponočevanja in divjega klubskega življenja, ki pa se je na koncu vendarle umirilo in se zlilo v nekaj zelo plodnih let studijskega dela. V tem času je nastal tudi njegov drugi album Why Can't We Be Like Us?, s katerim ga predstavljamo v današnji Tolpi bumov.


Pronsatovo pravo ime je sicer Steven Ford, prihaja pa iz Seattla, čeprav je v zgodnji mladosti že živel v Nemčiji s svojo mamo in bratom dvojčkom. V tistem času je Pronsato razvil naklonjenost do punk-rockerske scene, ki je bila po zaslugi nemških aktivistov tudi izrazito politična. Ker je bil že od nekdaj navdušen bobnar, je začel igrati v skupini Voice Of Reason, ki se je gibala nekje med metalom in hardcore muziko, po ponovni selitvi v Ameriko pa je vztrajal še pri nekaj zasedbah, preden se je odločil za solistično pot techno producenta. Iz Nemčije se je Pronsato najprej preselil v Georgio, natančneje v mesto Savannah, kjer je eden od njegovih znancev vodil lesno delavnico. Ko se je naveličal izdelovanja stilnega pohištva, se je preselil v Seattle, kjer je eventuelno spoznal Konstantina Gabbro, Randyja Jonesa in njuno založbo Orac. Ker Seattle ni ravno tehnaško mesto, je bilo takšno poznanstvo še toliko bolj pomembno, še posebej v obdobju, ko se je prebijal še na založbe kot so Musique Risquee, Philpot, Perlon, pri kateri je s Sammyjem Deejem gostoval s projektom Half Hawaii, ter Hello? Repeat, kjer je izšla tudi plošča, s katero se zabavamo danes.

Plošča Why Can't We Be Like Us? je sestavljena večinoma iz novih kompozicij, preostalim komadom pa smo že lahko sledili na Pronsatovih malih ploščah iz obdobja zadnjih dveh let, čeprav to ne pomeni, da je album le zbirka tehnaških koračnic, kot je to v navadi pri večini njegovih žanrskih kolegov. Razlogi za to najverjetneje ležijo v Pronsatovi rockerski preteklosti in nagnjenosti do skupin kot so Roxy Music, My Bloody Valentine ter Led Zeppelin, po katerih je podedoval bolj premišljen pristop k ustvarjanju dolgometražnih avdio izdelkov. In dejansko plošča Why Can't We Be Like Us? ni narejena na prvo roko, ampak se premišljeno razvija in komadom v mešanici analognega in digitalnega daje zelo nenavadno glasbeno noto, ki jo v techno glasbi doživimo le poredko. Če smo bili iz Pronsatovih malih plošč navajeni še kolikor toliko funkcionalnega techna, se je na svoji drugi plošči posvetil še bolj temačnim atmosferam, nepravilnemu programiranju in pa fragmentiranim vokalom, ki jih je priskrbela sedaj že njegova bivša žena Barbara. Dobili smo torej ploščo, ki sodi v isto kategorijo kot Villalobosova raziskovanja ritmičnega spektra, obenem pa tudi veliko bolj premišljeno in dognano albumsko celoto

pripravil Jure Matičič



Komentarji
komentiraj >>