Pred nedavnim je deseto obletnico izida praznoval prvenec dvojca Air, s katerim sta parižana močno zaznamovala mainstreamovsko dogajanje ob koncu devetdesetih let. 'Moon Safari' je odlično zabeležil atmosfero tistega časa in obenem postavil mejnik elektronski downtempo glasbi ... (v celoti!)
* Dolgometražni prvenec dvojca Godin / Dunckel je pred nedavnim praznoval deseto obletnico izida, ki so jo pri Virginovem Astralwerksu obeležili s priložnostno specialno edicijo. Ob originalnem ploščku so v paket priložili še plošček z nekaj živimi in demo posnetki, DVD z dokumentarcem ‘Eating Sleeping Waiting & Playing’, nekaj videospoti ter precej obsežno knjižico. Ves ta »bonus« material je bil v takšni ali drugačni obliki na voljo že v preteklosti, zato je seveda povsem jasno, da se v ozadju skriva predvsem vzrok komercialne narave.
Remasteriziranje in najrazličnejše recikliranje kultnih albumov iz preteklosti je v času upadanja prodaje nosilcev zvoka pač postala neka stalnica in tu tudi Air nista nobena izjema. To početje albumom sicer ne zmanjšuje vrednosti, vendar pa se odpira vprašanje, ali bo poslušalec, ki bo te vsebine spoznal danes, lahko prepoznal tisti presežek, ki so ga ti albumi pogosto vezali na specifično obdobje: album ‘Moon Safari’ denimo na poslavljanje prejšnjega tisočletja pa tudi desetletja, ki je na površje naplavilo tako imenovano downtempo glasbo.
Downtempo ali pa chill out je bil odvod elektronske glasbe, ki je svoj nastanek zabeležil v prvi polovici devetdesetih na Ibizi, ko so didžeji v jutranjih urah tempo plesnih elektronskih muzik običajno močno upočasnili. Sredi devetdesetih se je ta praksa pobratila z bristolskim trip hopom in v naslednjih nekaj letih predvsem preko zasedbe Massive Attack našla svojo pot tudi v mainstream. Glasbene smernice so ob »Wild Bunch« krojili še Morcheeba, Leftfield, Fila Brazillia in Unkle. Preko Atlantika sta trend ponesla Thievery Corporation, v celinski Evropi pa je dogajanje krojila popularna dunajska naveza Kruder – Dorfmeister. Vsem je bila sicer skupna počasna, hipnotična ritmika, toda njihovi vplivi so prihajali iz različnih miljejev. Britance je z izjemo File Brazillie, ki je največ navdiha našla v jazzovskih praksah, navdihovala jamajška glasba, Thiever Corporation so se opirali na brazilsko izročilo, Dunajčana pa sta svoj izraz gradila predvsem skozi remiksanje vseh teh vsebin.
V drugi polovici devetdesetih downtempo osvoji tudi Pariz. Nočno klubsko dogajanje tam krojijo Daft Punk, Cassius, Dimitri From Paris, Kid Loco, Etienne de Crecy, Alex Gopher in drugi, ki na noge postavijo pariško klubsko glasbo. Ta preko dvojca Justice in njunih sodobnikov, zbranih okoli Ed Banger Records, plesne klubske smernice kroji še dandanes. Veliko zaslug za ta uspeh nedvomno nosita tudi Air, ki nase prvič resno opozorita prav s skladbami z ‘Moon Safarija’. Album je bil v začetku deležen odličnega odziva predvsem pri britanskem tisku, širše občinstvo pa ga je spoznalo preko videospotov za skladbi ’Sexy Boy’ ter ‘Kelly Watch The Stars’, ki ju je takrat še nezbanalizirani MTV vrtel dan in noč. Ta dva spota sta dvojec potisnila med najbolj popularne glasbenike v tistem obdobju, njuno usodo pa dokončno zapečati video ‘All I Need’ za eno najlepših pop skladb zadnjih desetih let, ki hipoma postane himna tedanje generacije dvajsetletnikov.
Od svojih sodobnikov sta se Nicolas Godin in Jean-Benoit Dunckel razlikovala predvsem skozi prizmo njunih vplivov ter pristopa k ustvarjanju glasbe. Medtem ko je neka ustaljena praksa zapovedovala vzorčenje, sta Air material za večino skladb posnela sama predvsem s starejšimi analognimi sintetizatorji. Torej na podoben način, kot so se tega lotevali nekateri glasbeniki, ki so ju tako ali drugače navdihnili. Med njimi najdemo grškega elektronskega skladatelja Vangelisa, synth pop pionirja Jean-Michel Jarra, krautrockovske ambientalce Tangerine Dream in kakopak velikega francoskega poeta Serga Gainsbourga, ki je praktično zaznamoval celotno francosko sodobno pop produkcijo. Vse te vplive sta Godin in Dunckel (tudi s pomočjo odlične pevke Beth Hirsch, ki se jima pridruži v dveh skladbah) spretno zapakirala v povsem lastno pop estetiko, ki klubuje zobu časa še danes.
Brezčasnost ‘Moon Safarija’ tvori preplet pretanjenih strunskih aranžmajev, subtilnih elektronskih tekstur ter predvsem karakteristična frankofonska pop senzibilnost, ki jo Air tukaj namestita v formo, dostopno praktično vsakemu poslušalcu. Glasba se ves čas zelo odprto spogleduje s pretirano čustvenostjo, toda meje v banalnost ne prestopi. Poleg tega sta romantika in zaljubljenost že sami po sebi osladni disciplini in takrat, ko se pojavita, pretiravanja z emocionalnimi vsebinami pač nikoli ni dovolj. Vendar pa ‘Moon Safari’ ne gode le na strune romantikov. Obenem odlično ujame atmosfero časa, ko smo se poslavljali od minulega tisočletja in z negotovostjo zrli v prihodnost. Generacija, ki je album doživljala v najlepših mladostniških letih, nostalgičnega spomina na tisti čas seveda ne more izbrisati. Vsi tisti, ki se bodo z albumom seznanili prvič, pa v njem lahko prepoznajo enega vrhuncev sodobne pop elektronike, ki je mešanico novega vala, evropske disco glasbe in synth prebiranj skozi samosvojo govorico dvojca postavila pred svoj čas.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>