Odgovor na vprašanje, zakaj je v torek za nekaj časa obstalo življenje na ljubljanskih in gorenjskih cestah, je preprost. Za gibanje je potrebna energija, količina energije v omejenem delu vesolja, kot je severni del osrednjeslovenske pokrajine, je omejena. Brezmejna pa je sposobnost slovenskega vladnega aparata, da energijo pretaka. S posebnim protientropijskim topom jo je iz središča prestolnice in severne vpadnice kanalizirala na Brdo pri Kranju, kjer sta predsednik ZDA in predsedujoči EU...
Odgovor na vprašanje, zakaj je v torek za nekaj časa obstalo življenje na ljubljanskih in gorenjskih cestah, je preprost. Za gibanje je potrebna energija, količina energije v omejenem delu vesolja, kot je severni del osrednjeslovenske pokrajine, je omejena. Brezmejna pa je sposobnost slovenskega vladnega aparata, da energijo pretaka. S posebnim protientropijskim topom jo je iz središča prestolnice in severne vpadnice kanalizirala na Brdo pri Kranju, kjer sta predsednik ZDA in predsedujoči EU v štiridesetih minutah uspela premišljeno, argumentirano in z vso odgovornostjo do EU, ZDA in okolice predebatirati naslednje tematike:
1. napredek Slovenije od Njegovega prejšnjega obiska,
2. gospodarska vprašanja Slovenije in ZDA,
3. krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in ZDA,
4. velik dvig slovenskega BDP,
5. članstvo Slovenije v EU in Nato kot dokaz uspešnosti Slovenije,
6. predsedovanje Uniji bivšega arestanta Janeza Janše kot zrcalo transformacijske moči demokracije in svobode,
7. rast cen energentov,
8. lepote Slovenije in priložnosti njenih turističnih znamenitosti,
9. podnebne spremembe,
10. pomen razvoja zelene industrije,
11. problematika zahodnega Balkana, predvsem Srbije in Makedonije ter Kosova in
12. slovenski pogledi na regijo.
Še vedno v okviru štiridesetih minut jima je uspelo izvesti še foto session. Ni švoh, kaj?
Razlog, da je navadna raja čakala v avtih na blokiranih cestah, policaji pa na vsakih petdeset metrov vzdolž Celovške, je bil potemtakem več kot smiseln. Tudi mi, kulisa za dobrodelnost Bačovnikove, Türkove in Busheve, smo k skoraj kvantni hitrosti misli obeh predsedujočih prispevali po svojih močeh, s tem, da smo za nekaj trenutkov zmrznili sredi posvetnih opravkov in se upanja polni zazrli proti Brdu, podobno kot debata v kafičih nasproti tržnice ponižno skloni glavo, ko se začne zvočno onesnaževanje s turna na Mačkovi. Peristaltika je torej delovala takole: PR službe ZDA in EU so usklajeno spisale nebulozo, medij jo je mediiral, občan je govno pojedel. Od Janševega predsedovanja EU je torej ostalo trepljanje velikega brata in naklonjeni nasmeški. V poročilih o oblikovanju sklepne deklaracije Janezov ni zaslediti. O tem se je šef ZDA najverjetneje pogovarjal s starejšima »igračema« Barosom in Solano.
Janezi so tako še enkrat odlično odigrali vlogo dunajskih kočijažev iz velikega kosa raja pod Alpami. No, niso bili vsi zgolj pajaci. Za razliko od formalnega šefa EU, ki je samo kimal in lezel v rit odhajajočemu šefu ZDA, ko je ta, povratno, lezel v rit njemu, se je predsednik Slovenije odrezal malo bolje. Če je v uvodu predstave pustil nekoliko kisel okus, ker je vztrajal pri tem, da se tudi njegova žena izpostavi numinozni avri najbolj osovraženega Zemljana, je vsaj odprl usta in izrekel kletvico Guantanamo in pristavil, da je to potrebno zapreti. Malo pozno, pa vendar. Kar pa seveda ni veliko pomagalo, saj so evropski veljaki popustili ameriškemu diskurzu obravnavanja Irana kot trenutno ene največjih groženj svetovnemu miru.
V tej točki nas je Pahor spomnil, da sta partitokracija in svobodne volitve dvorezen meč. Če največkrat velja, da se med in mleko predvolilnih obljub sprevračata v žolč in smegmo, ko so mandati enkrat potalani, je čas pred volitvami hkrati trenutek za izvabljanje obvez. Ker so manekeni strankarskih vrhov voljni obljubljati, kar je javnosti milo, imamo še par mesecev za naslovitev delegatskih vprašanj in pobud na stranke, ob katerih se nam vsaj želodec ne obrača. Predsednik SD je po vzoru španskega socialističnega kolega že obljubil umik slovenske vojske iz okupiranega Iraka, če bo on premier.
Je pa verjetno iluzorno pričakovati nenadno konsolidacijo civilne družbe in artikuliranje pričakovanj za naslednji mandat. Nekaj pokazateljev iz ožjih in širših domovin daje slutiti, da je volivec osel, ki gre večkrat na led, državljan pa tiho kot rit, dokler je lahko potrošnik. In to takšne vrste, da se pritožuje, zakaj je v kraškem sendviču pršut. To počnejo tisti, ki na A-kanalu gledajo oddajo o jahtah in v Slovenskih novicah z guštom spremljajo dogodivščine, kaj pa vem, Donalda Trumpa. Čudijo se, da smo v kapitalizmu dobili kapitaliste. In da je s tako imenovanim trdim in poštenim delom nemogoče obogateti. Hkrati pa je vladna protitajkunska fronta podobna pop-industriji, v kateri ponudba ustvarja povpraševanje in zgolj skuša kanalizirati frustracije plebsa ter sebe – tako kot pred prejšnjimi zmagovitimi volitvami – zreklamirati kot rešitelja.
Del iste taktike, le na mikro nivoju, je napolitanizacija Domžal. V najbogatejšem mestecu si zadnje dni zatiskajo nosove, ker jim izpred domov ne odvažajo ločenih organskih smeti. Komunalno-politična konstelacija je naslednja: župan je iz LDS, roko nad odlagališčem odpadkov imajo esdeesovci. Ti so – verjamemo, da vsaj tako sivo-legalno kot je legalno postati tajkun – onemogočili dovažanje bio-ostankov na smetišče, tako da jih sedaj tovorijo v Celje, tam baje zmečejo na kup z nebio-odpadki, še enkrat sortirajo in nato končno odložijo v separé za bio-gnoj. Bodi dovolj sranja in ekologije za en četrtkov popoldan.
Samo še en drekec: medtem ko se koalicija brani, da nima časa za predvolilno propagando, so nekateri državljani dan po ceremoniji na Brdu v nabiralnikih našli 15-stransko brošuro vladne službe Republike Slovenije za razvoj. Črte na grafih se od leve proti desni gibljejo pretežno navzgor, vse je super in lepo, janšisti pa so v tiskovino vstavili tudi izjavi Tûrka in Kučana. Verjamem, da iztrgani iz desničarskega samohvalnega konteksta. Nalepka na kaselcu, ki prepoveduje onesnaževanje z nenaslovljenimi pošiljkami, smradu ni preprečila.
Odpoved: terminal je spisal Ivo Poderžaj, 70 del Analnokefalno sledi kmalu.
Komentarji
komentiraj >>