... Združeni narodi so klasificirali posilstvo kot »vojno taktiko«...
... Predsedniški tekmec zimbabvejskega Roberta Mugabeja razmišlja o prekinitvi kandidature...
... Greenpeace ocenil slovensko predsedovanje EU kot »skoraj zadostno«...
... Obeležuje se svetovni dan beguncev in v tem zvezi hipokritska prireditev v Ljubljani ...
... Države Latinske Amerike pa pošiljajo note zgroženosti svojim kolegom v EU na račun naših zakonov do ilegalcev...
Napovednik
Najpomembnejši korak, ki ga je 19. stoletje naredilo od racionalizma 18. stoletja, je ravno v nasprotju med Heglom in Fischtejem. Diktatura ni več mogoča, ker se porazgubi absolutnost moralne disjunkcije. A kljub temu ostaja Heglova filozofija samodosledno nadaljevanje in stopnjevanje starega racionalizma. Šele zavestno človekovo dejanje naredi človeka za tisto, kar je, in ga iz naravne končnosti nasebnosti dvigne na višjo stopnjo zasebja, kar po svoji zasnovi mora postati zavestno, da ne bi obtičal v naključnostih in samosvojostih empiričnega, da nezadržni zamah svetovnozgodovinskega dogajanja ne bi šel mimo njega.
Dokler ostaja ta filozofija v kontemplaciji, v njem vsekakor ni prostora za diktaturo. To se spremeni, takoj ko jo aktivni ljudje vzamejo resno. V konkretni politični in sociološki praksi bodo ljudje, ki imajo višjo zavest in se čutijo nosilci tistega velikega zamaha, prekoračili odpor omejenosti in poskrbeli za uveljavitev stvarno nujnega. Njihova volja bo tudi tu nesvobodnega prisilila v svobodo. To je v konkretni dejanskosti vzgojna diktatura.
Program
V Zimbabveju sta opozicija in njeni privrženci pod čedalje večjim pritiskom. Sedemdeset privržencev ali članov opozicijskega gibanja za demokratične spremembe je bilo v zadnjih tednih ubitih, 25 000 razseljenih s strani represivnih organov. Opozicijsko gibanje zaradi nasilja in obtožb razmišlja o prekinitvi predsedniške kandidature svojega predstavnika Morgana Tsvangiraia. Medtem pa je ažurna in učinkovita EU začela uveljavljati nove ukrepe proti odgovornim za nasilje, kar se bo prekleto dobro poznalo v Zimbabveju.
Na Tajskem je več tisoč ljudi pred vladno palačo pozvalo vlado k sestopu, kar je sicer veliko manj od napovedanih sto tisoč. Podporniki opozicijske Ljudske zveze za demokracijo vladi očitajo podporo bivšemu premierju, milijonarju Thaksinu Shinawatri, ki ga je vojska odstranila leta 2006. Protestniki se jezijo, saj nova vlada amandira ustavo, ti amandmaji pa naj bi Thaksinu omogočili ponovno udejanjanje v politiki.
Varnostni svet Združenih narodov je soglasno sprejel resolucijo, ki odslej posilstvo pojmuje kot orožje, vojno taktiko, ki učinkovito zmanjšuje mednarodno varnost in podaljšuje normalizacijo odnosov na konfliktnih področjih. ZN je ustanovil preiskovalno komisijo, ki bo v letu dni poročala o razširjenosti te »vojne prakse« in načinih, kako se ji najbolj efektivno izogniti oziroma jo preprečiti.
Avstrijski parlament je ustanovil pododbor za ureditev napisov krajevnih tabel na Koroškem, kar je še najnovejši poskus zavlačevanja dogovora iz leta 1955, ko je bila podpisana Avstrijska državna pogodba. Več nam bo povedal predsednik Enotne liste, Vladimir Smrtnik:
Parlament Evropske unije je tri debela leta obravnaval direktivo o vračanju nezakonitih priseljencev, z besedilom pa je razburil predvsem voditelje južnoameriškega kontinenta. Predsednik Ekvadorja Rafael Correa je zakon označil za »sramoten«, za argentinsko vlado zakon ni v skladu s človekovimi pravicami, za urugvajski parlament je direktiva »kršitev človekovih pravic, predvsem pravice do svobode gibanja«, Evo Morales je pozval afriške voditelje, naj se jim pridružijo v boju proti zakonu, ki je, kot pravi: »Udarec življenju in pravicam ljudi.« Predsednik Venezuele Hugo Chavez pa grozi s prekinitvijo dobave nafte članicam EU, obenem pa dodal, da namerava državam, ki bodo vračale priseljence, povrniti njihova vlaganja. Direktiva med drugim ureja vprašanje pridržanja nezakonitih priseljencev, ki v kar devetih državah EU sploh ni časovno omejeno.
Ta direktiva pa je prav primerna sopotnica današnjemu svetovnemu dnevu beguncev in prav nazorno kaže, kako vprašanje migracij pojmuje Zahod. V Ljubljani se dan uradno obeležuje pod pokroviteljstvom Mestne občine Ljubljane, udeležence pa bo nagovoril tudi predstavnik notranjega ministrstva. Znano pa je, kak odnos do beguncev ima ta država. Za današnji namen naj bi se celo obnovila dvorana v azilnem domu, v tej pa se sestajajo predstavniki MNZ-ja, UNHCR-ja in nekaterih nevladnih organizacij z novinarji, a brez prosilcev za azil, zaradi katerih se ta dan obeležuje, navkljub njihovi prošnji po komunikaciji s predstavniki četrte veje oblasti. Več o dogodku in problemih, s katerimi se soočajo begunci v Sloveniji, nam bo povedala aktivistka Aigul:
Slovensko predsednikovanje Evropski uniji je bilo pod budnim očesom Greenpeace-a, ki je spremljal predvsem okoljsko problematiko. Ocena seveda ni presenetljiva – »skoraj zadostno«. Več nam bo povedala predstavnica Greenpeace-a Nina Štros:
Off sta pripravila Matej J in Urh.
Komentarji
komentiraj >>