Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
THILGES 3: Saumarkt & Rosner (Thilges, 2000/ 2002) (4473 bralcev)
Sreda, 2. 7. 2008
tadej



Thilges 3, danes le še Thilges, je (bil) kolektiv dunajskih glasbenikov, ki je s koncem devetdesetih let analogni elektronski eksperiment potisnil na same meje in še čez. Osrednji član in jedro skupine, Nik Hummer, pa bo skupaj z Arminom Steinerjem, bivšim članom tria, nastopil tudi na letošnji Sajeti. Nastopila bosta v okviru projekta Metalycée. Naj vam torej današnji RŠ koncert služi kot spodobno povabilo in ogrevanje pred velikim dogodkom. (v celoti!)

* Tokrat v RŠ Koncertu predstavljamo 2 koncerta iz časov dunajskega eksperimentalnega elektronskega tria Thilges 3, ki se zadnjih nekaj let kot duet imenuje le še Thilges.

Thilges 3 so nastali v drugi polovici devetdesetih let, ko so glave staknili Nik Hummer, Gammon ter sedaj le še bivši član in občasni sodelavec, Armin Steiner. Njihovo delo se vrti okoli analognega modularnega sintetizatorja zvoka z imenom Doepfer oziroma natančneje Doepfer A-100. Modularni sintesajzer pomeni, da gre za sistem modulov, ki jih uporabnik po želji dokupuje in medsebojno povezuje. Moduli pa predstavljajo osnovne komponente, iz katerih so zgrajeni tudi klasični zvočni sintetizatorji. In tako modularni sistemi nimajo omejitev, kar pomeni, da je lahko vsak sistem teoretično neskončno velik. To pa seveda na široko odpira vrata eksperimentalnim nadebudnežem, saj lahko med seboj požičkajo katerekoli vhode in izhode in se tako veselo izgubljajo v neprehodni gošči kablovja. Temu igračkanju se reče »patchanje«. In če za primer vzamemo modularno »patchanje« v digitalnih sistemih, potem je prva očitna stvar ta, da računalniška okolja ponujajo še mnogo mnogo širši razpon možnosti, torej pravi raj za eksperimentiranje. In zato se mogoče nekateri od vas sprašujete, čemu bi se nekdo danes torej še hotel iti eksperiment z analogno opremo. In če odmislimo fetiš na gumbe in lepo srebrno pločevino, potem je odgovor seveda v svojevrstnem zvoku. To pa na najbolj možen domiseln način izrabljajo ravno Thilges 3.

Doepferjev modularni sistem se ponavadi uporablja za klasične zvočne sinteze oziroma reciklažo preteklosti v stilu kraut elektronike, Vangelis zvoka, težkih bass kickov in podobnega. Slišite ga lahko na primer pri slovenskem duetu Orton, vendar gre v tem primeru za skrajno osnovne »sound design patche« za razliko od Thilesov, ki gradijo velike sisteme in k njim pristopajo na eksperimentalen način.

Thilges 3 so razvili neko popolnoma svojo estetiko tako v zvoku kot v formi. Na zvočni strani so cvrčki, klikci in pokci, ki imajo tako barvo, mehkobo in globino, da poslušalcu hočeš nočeš prihaja skozi vse dele telesa. Njihovi pokci so prave male kreature, katerih starši so seveda unikatni in nenadjebljivi Doepferjevi moduli, še posebej neverjetni in unikatni »envelopi« ter seveda bolno patchanje na drugi strani, za kar skrbi osrednji član tria, Nik Hummer. Kar se tiče forme oziroma časovnega razvoja njihovih koncertov, prav tako seveda tudi danes predstavljenih Rosnerja in Saumrkta, pa gre bolj za nekakšno vrtnarjenje in še zdaleč ne za igranje na sintesizer v stilu pritiskanja tipk. Pri njih je namreč celotna glasba sistem, ki se ga lahko prižge ali ugasne. In ker ta sistem ni popolnoma determiniran, saj vsebuje določene verjetnosti različnih dogodkov, ki seveda zaradi vsesplošne prepletenosti vplivajo še na mnoge druge dogodke in ti spet nazaj na njih, gre za nekakšne samourejajoče se celote, ki so vsakič drugačne, njihov razvoj pa je le delno predvidljiv. Hkrati jih lahko zdaj zdaj zanese v kakšno slepo ulico, ki kaj hitro skuri ozvočenje ali ušesa. No in če so za Thilges 3 značilni Doepfer zvokci, njihovo minisenzacionalno in unikatno odkritje, ki ga sicer lahko kak vešč žičkar hitro reproducira, potem se v vrtnarjenju skozi žive nastope kaže tudi blazno obvladovanje kompleksnih sistemov, ki pa jim omogoča, da v svetu elektronike nimajo praktično nobenih posnemovalcev.

Glasbo Thilges 3 lahko primerjamo in umestimo v dve fazi, ki med seboj sicer nista ločeni. Ena je ustvarjanje semen, kjer se določi sama genetska osnova glasbe, druga pa je vrtnarjenje oziroma vzgajanje njihovih malih muhavih otročičkov, polnih raznih kapric. Tovrstni pogled na njihovo glasbo tudi sovpada z njihovim temeljnim konceptom, ki je interakcija med glasbo in okoljem, ki se kaže preko improvizacije in vključevanja pasivne publike, ki tako postane aktivna. Zato je velika večina izdaj tria Thilges 3 posneta med živimi nastopi. Genetiki in vzgoji smo torej dodali še vplive okolja. V kakšni meri je zastopana določena komponenta njihove glasbe, pa je stvar določenega performansa, saj so Thilges aktivni na širokem področju. Za seboj imajo mnogo inštalacij, ozvočenj plesnih nastopov, kjer na primer plesalci z gibi sprožajo zvoke, ter mnogih bizarnih eksperimentov, katerih tu ne bomo naštevali.

Sedaj, ko smo na hitro razjasnili ozadje njihove glasbe in hkrati živih nastopov, kar je pri njih v večini primerov ena in ista stvar, pa si poglejmo še kaj točno se je dogajalo februarja in maja leta 2000, ko sta nastala danes predstavljena posnetka, Saumarkt in Rosner. Saumarkt je teater v Feldkirchu, kjer se je zgodil običajni koncert, Rosner pa je nastal na Dunaju kot del performansa, ki ga je pripravila Claudia Märzendorfer. Koncept, ki stoji za nastopom Rosner, pa se ukvarja s pozicioniranjem glasbe v akustični kontekst železniške postaje: »The train station as a transitory zone, a station on the way - not the destination - people come into view and disappear again. Every-day objects are positioned, in which typical embodiments of the scene can be recognized. Items one would expect, suitcases and bags; with which expectations are connected, relocation as a possibility of change. Music can´t be held, it remains. Are endless loops objects? Only once the train departs we can hear it, unless we are on it, but that doesn´t take us closer to our desires.« Objekti, ki so navedeni v citatu, kovčki in bisage, so bili za ta performans narejeni iz ledu. Med nastopom so se topili, prav tako pa se je topila tudi glasba …

Kot bo razvidno iz nadaljevanja, Thilges 3 koncepta ne postavljajo v osprednje, kot to počne sodobna kvaziumetnost, ampak v ozadje. Teoretično ogrodje je le začimba njihovi glasbi in ne osnovni pogoj, s katerim bi morali pristopiti k glasbi. Zato je vse, kar potrebujete za popolni užitek, le napeto uho in spodobna sproščenost.

pripravil Tadej Droljc


Komentarji
komentiraj >>

Re: THILGES 3: Saumarkt & Rosner (Thilges, 2000/ 2002)
Sanja [03/07/2008]

"cvrčki, klikci in pokci" :D... fino je tole...
odgovori >>