... 15 pripradnikov represivnih aparatov je obsojenih zaradi dogodkov v Genovi leta 2001 ...
... Belgijski premier Leterme je kralju ponudil odstop vlade zaradi še vedno neuspele reforme države ...
... državni tožilec je bil umorjen v Gvatemali ...
... ZDA do Sredozemske unije z zadržkom ...
... Zvezni senat za komunikacije v Avstriji je določil, da ORF ne spoštuje obveznosti do manjšin ...
Napovednik
Francija se poleg škandalov, ki jih počne njihov, s krepko mero vzkipljivosti obdarjen predsednik Sarkozy, sooča z epidemijo plesni, ki kani uničiti njihovo kulturno znamenitost. Govora je o znameniti jami Lascaux, ki slovi po 17 000 let starih poslikavah. Po stenah se namreč podijo črede bizonov, konjev, kozorogov in ostalih primerkov pestre arhozgodovinske favne. Le te so uspele kljubovati zadnji ledeni dobi, na kolena jih ni spravila niti zadnja nemška okupacija, lahko pa se zgodi, da bodo kapitulirale pred uničevalno sivo-črno plesnijo.
Stenske poslikave so že dodobra načete, odpadli so celi kosi poslikav, na nekaterih mestih pa je pigment, ki je bil uporabljen v ustvarjalnem procesu, precej obledel. Za epidemijo plesni naj bi bila kriva predvsem slabša prepišnost jame, za kar naj bi bile krive slabe prezračevalne naprave. V boju proti gnusobi ni pomagalo niti zatiranje s fungicidi, zato se že obeta uvrstitev umetniškega artefakta na UNESCOV seznam ogroženih kulturnih znamenitosti. Druščina je ugledna, med njimi najdemo kipe Bude v afganistanski dolini Bamjan, katere ni načela plesen, pač pa talibanski borci. Škandal je toliko večji, saj sovpada s francoskim predsedovanjem Evropski uniji. Le vprašamo se lahko, s kakšnim fungicidom za množično uničevanje politične plesnobe nas bo počastilo njihovo predsedstvo!
Vi pa poslušate svež in okusen, niti najmanj plesniv OFF program.
OFF program
Po skoraj treh letih se je v Italiji končalo sojenje uslužbencem represivnega organa, ki so bili obtoženi nasilja nad protestniki v Genovi leta 2001 ob srečanju skupine G8. Sodišče je petnajstim izmed obtoženih izreklo kazni od petih mesecev do petih let zapora, proti ostalim tridesetim pa je umaknilo obtožbe. Obsojeni, med katerimi sta tudi dva zdravnika, so bili odgovorni za smrt enega protestnika in več sto poškodovanih. Eden izmed tožilcev v procesu je izjavil, da je bilo 40 aretiranih protestnikov po merilih Evropskega sodišča izpostavljenih nehumanemu in ponižujočemu ravnanju, čeprav je bilo tega veliko več, da ne govorimo o nasilju po ulicah. Žrtvam nasilja naj bi bili v uteho vsaj milijoni evrov odškodnine, ki jim jih bo verjetno morala izplačati italijanska vlada.
Poskus vzpostavljanja novih nacionalnih entitet ni značilnost samo nam ljube in poznane bivše Jugoslavije. V Belgiji se namreč spet soočajo z vladno krizo, katero je sprožil premier Leterme iz valonske krščansko-demokratske stranke s ponujenim odstopom svoje vlade zaradi še vedno neuspelega dogovora o reformi države. Kralj odstopa zaenkrat še ni sprejel, verjetno tudi zaradi mučnih izkušenj izpred enega leta, ko je bila nova vlada po junijskih volitvah oblikovana šele marca letos.
Politična kopja se lomijo med manjšinsko, gospodarsko šibkejšo valonsko skupnostjo in bogatejšo ter številnejšo flamsko entiteto, ki sestavlja 60 odstotkov belgijskega prebivalstva. Flandrija namreč pričakuje predvsem večjo avtonomijo odločanja o vprašanjih socialne varnosti, davčne politike in zaposlovanja. Francosko govoreča valonska skupnost pogovorom sicer ne nasprotuje, a s pogojem, da se narodna solidarnost ne postavlja pod vprašaj. Po zadnjih volitvah je namreč severni del države s svojimi pozivi po odcepitvi sprožil celo govorice o možnem razpadu države.
S posledicami skupnega sobivanja pa se te dni spet soočajo v Indoneziji in na Vzhodnem Timorju. Končano je namreč poročilo o nasilju indonezijske vojske pred, med in po referendumu o neodvisnosti Vzhodnega Timorja leta 1999. Okoli tisoč ljudi naj bi bilo ubitih, mnogi naj bi bili žrtve spolnega nasilja, mučenja in razseljevanja. Indonezijska vrhuška je vse do sedaj zagovarjala stališče, da so bili vsi omenjeni primeri dejanja posameznikov, na katere naj vojska ne bi imela vpliva. Verjetno pa jim je lažje pri srcu tudi zaradi obtožb iz poročila, po katerem naj bi si tudi pristaši neodvisnosti umazali roke. Vseeno pa je predsednik Susilo Yudhoyono prvič izgovoril besede kesanje za, po njegovem, napake, ki naj bi se dogajale, seveda pa ne raziskujejo okoliščin, v katerih so se uboji in zlorabe zgodile, kar zahtevajo Združeni narodi.
Cerkveni predstavniki v Zimbabveju so prvič izrazili zaskrbljenost nad dogajanji v državi pred, med in po predsedniških volitvah. Zato predlagajo vzpostavitev prehodne avtoritete, pri vzpostavitvi katere pa bi v pogovorih sodelovali predstavniki cerkve. Ni pa manjkalo niti klica k bogu, da naj te Zimbabve združi v duhu odpuščanja, kar pa se ravno zaradi klicev ne bo zgodilo. Sicer sta se stranki za mnoge nelegitimnega predsednika Roberta Mugabeja Zanu-PF in opozicijska MDC Morgana Tsvangiraia vrnili iz Južnoafriške republike, kjer so imeli več dni pogajanja za zaprtimi vrati. Kitajska in Rusija pa sta izglasovali veto na resolucijo združenih narodov, po kateri bi proti Mugabeju in njegovim zaveznikom uvedli sankcije. Kitajska je še pred kratkim hotela prodati orožje v Harare, a ji ga ni uspelo dostaviti, ker njeni ladji niso dovolili izkrcavanja v drugih državah Afrike.
Gvatemalski državni tožilec Juan Martinez, ki je preiskoval umore treh salvadorskih politikov, je bil umorjen blizu svoje hiše v predmestju Gvatemale Citya. Za umorom naj bi stale skupine, ki prekupčujejo z drogami, saj so bili salvadorski politiki, katerih umor je Martinez preučeval, pripadniki centralno-ameriškega parlamenta. Gvatemala ima skoraj najvišjo statistiko umorov v latinski Ameriki. V preiskavi v zvezi z umori salvadorskih politikov so sicer priprli štiri policiste, ki pa so bili vsi umorjeni, še preden bi uspeli pričati pred sodiščem. Prav tako je sodišče zaradi tako imenovanega pomanjkanja dokazov oprostilo trinajst obdolženih članov bande, ki naj bi bili vpleteni v umore policijskih poročnikov, tožilci pa so napovedali pritožbo na odločitev sodišča, a karteli ostajajo očitno prevelik zalogaj.
Združene države Amerike so prejšnji teden nastalo Unijo za Sredozemlje pod pobudo Francije podprle z zadržkom. Razlog za to je, da tam nimajo niti statusa opazovalke niti mesta za mizo, kar si seveda Američani vselej želijo. Moti jih tudi to, da ta unija zaenkrat sodeluje s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom. Sicer pa ZDA še pričakujejo konkretne rezultate tega združenja, pri čemer imajo v mislih predvsem bližnji vzhod, saj sta poleg Sirije v uniji tudi Izrael in Palestina, pri čemer pa je Palestina že izrazila nezadovoljstvo zaradi uporabe izraza nacionalna in demokratična država Izrael.
V državnem zboru je bil sprejet zakon o javnih skladih, ki naj bi omogočil pridobivanje zasebnih in evropskih sredstev, s katerimi naj bi bile po besedah predlagatelja – ministrstva za finance - izboljšane nelogične in nepraktične ureditve obstoječega zakona. Vili Rezman nam je v imenu poslanske skupine DeSUS predstavil prednosti, pa tudi nekaj slabosti novega zakona.
Državni zbor pa je z 38 glasovi za in 27 proti sprejel poročilo Černačeve komisije, po katerem naj bi bili nakupi vojaške opreme med letoma 1994 in 2007 izvedeni negospodovalno. Za poročilo – kateremu marsikdo očita pristranskost in speljevanje pozornosti - so pričakovano glasovali poslanci SDS, Nove Slovenije in SNS, medtem ko je poleg ostalih opozicijskih strank proti glasovala tudi koalicijska SLS, ki je bila v teh letih sicer v vladi. Zakaj so glasovali proti, nam bo povedal član Černačeve komisije in poslanec SLS, Josip Bajc.
Zvezni senat za komunikacije v Avstriji je ugotovil, da ORF ni izpolnjeval obveznosti do narodnih manjšin v času od začetka leta 2006 pa do sredine leta 2007. Tako so slovenskim, češkim, slovaškim in madžarskim manjšinam predvajali manj vsebin kot to določa zakon. Senat je med drugim sprejel pobudo lovenske manjšine na Koroškem, kjer oddaja zasebna radijska postaja Radio dva, da bi dobili dodatno frekvenco za to postajo tudi na Štajerskem. O celotni zadevi smo govorili s predstavnikom Enotne liste, Rudijem Voukom.
ODPOVED: Off sta pripravila Urh in Tadej, sledi pa Borisov komentar z naslovom 'o dobrih starih političnih prijemih'.
Komentarji
komentiraj >>