Goran Kompoš predstavlja kultni koncert iz New Yorka iz l. 1987 japonskega skladatelja Yoshija Wade, interaktivne zvočne instalacije z samoizdelanimi orglami z osemdesetimi cevmi, cevastim gongom, sirenami in visečimi metalnimi ploščami, ki jih je v gibanje in sproščanje zvoka poganjal računalnik, ob tem pa je Wada s kompanjoni dodajal še zvoke dud ... (v celoti!)
* Zvočne inštalacije, obeležene na avdio medijih, so običajno namenjene le največjim zaljubljencem v tovrstno raziskovanje zvoka, redkeje pa ponudijo nek estetski presežek, saj jih je za kaj takega pač treba vpeti v celoten avdio-vizualni kontekst. Inštalacija ‘The Appointed Cloud’ japonskega zvočnega umetnika Yoshija Wade se tem predsodkom izogne. Verjetno tudi zato, ker pred nedavnim izdan plošček obeležuje uvodno kompozicijo, s katero je Wada pospremil otvoritev inštalacije. Sicer smo (avdio) konzumenti prikrajšani za tisto fizično občutenje zvoka, ki ga je sproduciral ta impresiven inštrument, toda minimalistična drone kompozicija v obliki prostorskih vibracij Japončevo delo umešča med najbolj zanimive zvočne inštalacije zadnjih petindvajsetih let.
Leta 1943 v Kyotu rojeni Wada se po diplomi na tamkajšnji univerzi finih umetnosti v letu 1967 preseli v New York, kjer začne pri očetu minimalizma LaMonte Youngu študirati glasbeno kompozicijo, pod mentorstvom Pandit Pran Natha pa tudi indijsko petje. V sedemdesetih začne iz cevi in drugih vodovodnih elementov sestavljati pihalne inštrumente, te pa pozneje nadgradi še s sintetizatorsko elektroniko. Ena od Wadovih posebnosti so tudi različne dude, ki jih pogosto najdemo v njegovih kompozicijah. Zametek inštalacije ‘The Appointed Clud’ se rodi v letu 1983, ko se začasno preseli v Berlin (kjer je v tistem času zbrana smetana avantgardne umetnosti) in tam začne sestavljati cevne orgle, ki jih kombinira z različnimi drugimi inštrumenti. Sama ideja se je rodila v njegovem studiu, kjer je specifičnost prostora ustvarjala kompleksen brneč zvok in takrat je sestavil prvo kompozicijo, v kateri je uporabil dude in manjše cevne orgle. Ta pristop ga je navdušil do te mere, da je začel obiskovati berlinske cerkve in tam preučeval karakteristike orgel in njihovo gradnjo.
Po vrnitvi v New York je nadaljeval z idejami, ki jih je razvijal v Berlinu, ker pa se je v tem času naveličal klasičnih koncertov, je začel iskati tudi način, kako pripraviti zvočne dogodke, ki ne bi terjali njegove prisotnosti. Tu naj bi profitiral predvsem obiskovalec teh koncertov, ki bi bil deležen neke nove zvočne izkušnje - v Wadovem primeru predvsem v formi interaktivnosti. Inštalacija ’The Appointed Clud’ je začela nastajati v letu 1986, ideja pa je bila povezati cevne orgle in doma izdelane inštrumente z računalniškim sistemom, preko katerega bi lahko v zvočno materijo posegali tudi obiskovalci. V tem času računalniki seveda še niso bili to, kar so danes, zato je Wadi na pomoč priskočil računalniški strokovnjak David Rayna in družno sta postavila sistem, ki je pomenil povsem nov pristop tako do zvočnega eksperimentiranja kot tudi do umetnosti v obče.
Otvoritev inštalacije ’The Appointed Cloud’ se je zgodila 8. novembra 1987 v eni od dvoran newyorškega znanstvenega muzeja oziroma New York Hall Of Science, ki je s svojo prostorsko specifiko Wadu ponudil izvrstno akustično okolje. Inštrumenti, vključeni v inštalacijo, so zaobjeli osemdesetcevne orgle, cevni gong, sirene, velike viseče kovinske plahte, dude in tolkala, večino teh inštrumentov pa je sestavil Wada sam. V avtomatizirani inštalaciji je zvočno dogajanje torej nadzoroval računalniški sistem, v otvoritveni kompoziciji, ki jo bomo slišali v nadaljevanju, pa so ob Wadu (na dudah) v kompozicijo posegli še računalničar David Rayna, tolkalec Michael Pugliesi ter Bob Dombrowski in Wayne Hankin prav tako na dudah. Ena od Wadovih idej je bila tudi ustvarjanje človeškemu ušesu neslišnih frekvenc in prizvokov, ki so jih obiskovalci s pomikanjem po prostoru občutili fizično, toda kot rečeno uvodoma, v avdio formatu tega aspekta pač ne moremo podoživeti. Kljub temu pa kompozicija ’The Appointed Cloud’ ponuja izvrsten vpogled v samosvojo izraznost enega vidnejših zvočnih umetnikov iz osemdesetih let minulega stoletja, ki je kompozicijsko in inštrumentalno eksperimentiranje povezal v celoto.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>