Goran Kompoš recenzira novo ploščo Mike Vaina (Pan Sonic) in njegovega projekta Ø, s katerim tokrat dreza v temnješe, bolj industrial obarvane vode elektronske muzike ... (v celoti!)
* Radio Študent
Glasbena redakcija
Tolpa Bumov, torek, 26. 08. 2008 ob 19:00
Avizzo; tolpa bumov
Podlaga; cd Ø – oleva; a/2 (5:23)
Ø (bereš: nič) – Oleva (Sähkö Recordings, 2008)
Nov dolgometražec Mike Vainia (bereš: mike vainia!) pod psevdonimom Ø (nič oziroma ohm) sodi v kategorijo najbolj zanimivih muzik; tistih, s katerimi se lahko poistovetiš, a si jih obenem ne znaš povsem razložiti. Album ‘Oleva’ za oporo ponudi močan nostalgičen vzgib, pretopljen v Vainievo značilno redukcionistično formo, s katero se v Berlinu živeči Finec ukvarja že dobrih petnajst let.
Toda kljub takoj prepoznavni estetiki se Vainio le redko ponavlja, je pa res, da so odkloni včasih nekoliko izrazitejši, spet drugič komaj zaznavni. Pri tako radikalno omejeni zvočnosti se vse spremembe skoraj po pravilu pač dogajajo na povsem subtilnem nivoju, ki tovrstnemu minimalizmu vdihuje sublimno očarljivost. Vendar v nasprotju z mnoštvom ambientalnih muzik, ki poslušalca le zazibljejo v imaginarno izkušnjo, Finčeva izraznost terja precej bolj aktivno uho. Vainio v ambientalni tok namreč pogosto zareže bodisi s tišino bodisi z nenadnimi ritmičnimi sunki, včasih tudi s prodirljivim hrupom. Ta intenzivna zvočna dinamika pa tvori izjemno artikulirano celoto, ki bo bržkone še nekoliko razširila krog ljubiteljev kreativne elektronske glasbe.
Vainio sodi v prvo kategorijo sodobnih elektronskih producentov. Smernice eksperimentalni elektroniki že dobrih petnajst let postavlja v frekvenčno ekstremistični navezi Pan Sonic z Ilpom Väisänenom, vse pogosteje pa ga najdemo tudi v kombinacijah s številnimi drugimi kreativci, nazadnje v zanimivi sestavi Vladislav Delay Quarteta.
Toda privrženci minimalizma najbolj častijo prav njegov psevdonim Ø, pod katerim se je v letu 1993 pridružil kopici (detroitskih) minimal techno perfekcionistov. Pripadla mu je tudi ta čast, da njegova prva dvanajstinčnica pod tem psevdonimom nosi številko 1 v katalogu kultne helsinške založbe Sähkö Recordings, s katero sodeluje vse do danes. Inovatorsko žilico pa Vainio nadgrajuje tudi z izjemno produktivnostjo. Ob dveh nedavno izdanih DVD-jih sta Pan Sonic v lanskem letu povila še odličen album, pod svojim pravim imenom je v letošnjem juliju objavil izvrstni skladbi za serijo Touchevih sedeminčnic, letos pa je izšel tudi njegov remiks skladbe ‘Nachts: Schnee’ nemških ambient pionirjev Popol Vuh. In ker je v tej skladbi tako izvrstno zajel bistvo temačne atmosferike te legendarne zasedbe, je pogled na naslove skladb z albuma ’Oleva’ marsikateremu fenu bržkone zamajal tla pod nogami.
Tretja skladba z nove plošče namreč nosi naslov ‘Set the Controls to the Heart of the Sun’ in ni le kakšna aluzija na psihedelične guruje Pink Floyd, pač pa gre za čisto pravo priredbo odlične skladbe Rogerja Watersa. Toda pozor - Vainieva reinterpretacija je primerna le za zelo prožen um. Preplet mehke sintetike, okisane basovske linije in psihedeličnega zvončkljanja lahko ob nevešči uporabi na možganih pusti trajne posledice. In ta nevarnost se pravzaprav pojavi v vseh dvanajstih skladbah, ki so nekako po polovici razdeljene na tiste z ritmično in tiste z brnečo podstatjo. Prve so postavljene v všečno formo posttechna in industriala, ki pa je morda nekoliko preveč podobna tisti z zadnjega Pan Sonicovega albuma, dasiravno je Vainiova zvočnost precej bolj rafinirana in ideje razčlenjene do najmanjših detajlov. A briljira vendarle v temačnih ambientalnih kosih, ko s težko opredeljivo, skrivnostno atmosferiko poslušalca potisne v soočenje s samim sabo. V razgibani zvočnosti plošče ’Oleva’ najdemo še kopico detajlov, nabranih iz raznorodnih elektronskih praks zadnjih štiridesetih let, ki pa jih – kot rečeno – Vainio sestavi v skrbno izoblikovano celoto. In to skozi izrazito minimalističen pristop, naslonjen le na ekspresivnost posameznih, skrbno skreiranih zvokov, ki tvorijo enega letošnjih najlepših elektronskih albumov.
pripravil Goran Kompoš
Komentarji
komentiraj >>