... Ob ramadanskem bajramu v Iraku mnogo mrtvih ...
... Zelena luč za Bushev podpis jedrskega sporazuma z Indijo ...
... Angela Merkel na obisku pri ruskem predsedniku ...
... Predsednik Državnega sveta se bo z nevladnimi organizacijami boril proti diskriminaciji...
... Zveza prijateljev mladine Maribor ob Tednu otroka nastopa z geslom: “Sto ljudi, sto ćudi” ...
NAPOVEDNIK
Ukrajinski politiki se zadnje čase težko odločajo, ali bodo prijatelji ali sovražniki. O tem smo danes nekaj poročali tudi že v jutranjem programu Radia Študent, natančneje v BritOFFu. Vendar pa je od takrat v svet že pridrvela nova novica o tem, kako se zastopita Viktor Juščenko in Julija Timošenko. Le da tokrat za vsem skupaj tičijo vladna letala.
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je moral danes zaradi tehničnih težav zasilno pristati na kijevskem letališču, vendar je na srečo vsa posadka ohranila celo kožo. Predsednik je nato preprosto prestopil na drugo letalo in se odpravil proti načrtovani destinaciji.
Vendar pa Juščenko ni prestopil na katero koli letalo. Izpred nosa ga je namreč speljal Juliji Timošenko in tako je ta morala preložiti načrtovani let v Moskvo. Predstavnik Timošenkove je nato predsednika prek medijev obtožil poskusa preprečevanja pogajanj.
Užaljena Julija Timošenko je morala tako za pot v Moskvo osramočeno sesti na manjše zasebno letalo, za prebolevanje sramote pa pri tem ni imela nobene podpore, saj je morala njena delegacija čakati na letališču, da so jim organizirali nov polet.
Berete OFF program Radia Študent, ki je z letali opravil, že ko so ti igrali vlogo jabolko spora v naši podalpski državici.
OFF program
Thabo Mbeki bi po mnenju novega predsednika Republike Južne Afrike, Kgalema Motlathe, kljub dejstvu, da ne opravlja več funkcije predsednika, nadaljeval vlogo vodenja posredovalca v Zimbabveju. Mbeki je to vlogo prevzel med dogovarjanjem o delitvi moči v državi med predsednikom Zimbabveja Robertom Mugabejem in njegovim rivalom Morganom Tsvangiraijem. Po mnenju stranke slednjega naj bi bila zunanja mediacija pogovorov zaradi zastojev v pogovorih o oblikovanju kabineta tudi nujno potrebna. Predsednik Motlanthe pa pravi, da ima popolno zaupanje v Mbekijevo sposobnost v ustvarjanju uspehov pri pogajanju.
Pogovori med Severno in Južno Korejo, ki so hkrati tudi prvi uradni stik med predstavniki omenjenih držav po sedmih mesecih, so se končali z izredno malo napredka. Pogajanja, ki so vsebovala teme na vojaški ravni, so potekala v kraju Panmunjon, ki je na demitaliziranem območju med državama. Vodja severnokorejske delegacije Pak Rim-Su je ocenil, da krivda za neuspeh pogajanj leži na južnokorejski strani, saj po njegovem mnenju sploh ni bila pripravljena rešiti problemov, moti pa jih tudi politika južnokorejskega predsednika Lee Myung Baka, ki gospodarsko pomoč Pjongjangu pogojuje z jedrskim razoroževanjem Severne Koreje. Njihovi južni sosedi pa so to novo usmeritev sprejeli kot vojno napoved in Leeja označili za izdajalca in lutko Američanov.
Nasilje v Iraku se kljub praznovanju ramadanskega bajrama nadaljuje. 12 ljudi, ki se je udeležilo molitve v mošeji ob omenjenem prazniku, je umrlo v eksploziji samomorilskega napadalca v šiitskem okrožju Džadida na jugu Bagdada, 30 ljudi pa je ranjenih. Blizu druge mošeje, ki je v neposredni bližini soseske, kjer se je dogodil prvi napad, pa se je napadalec z avtomobilom bombo zaletel v oklepno vozilo iraške vojske, pri tem pa so umrli štirje ljudje, še 10 pa jih je bilo ranjenih. Napadalci so streljali tudi na manjši avtobus blizu mesta Bakuva, pri tem pa je umrlo 6 ljudi.
Tako kot v soboto predstavniški dom kongresa je tudi senat predsedniku Georgeu Bushu dal zeleno luč za podpis sporazuma, ki Združenim državam Amerike omogoča prodajo civilne jedrske tehnologije in materialov Indiji. S tem bodo ZDA tudi uradno odpravile prepoved jedrskega trgovanja z Indijo, ki je bila v veljavi 30 let. Za podpis sporazuma je sicer glasovalo 86 senatorjev, proti pa jih je bilo 13. Bush je seveda odločitev senata toplo pozdravil. Po njegovem naj bi zakonodaja v tem primeru okrepila ameriška globalna prizadevanja za neširjenje jedrskega orožja in predvsem zaščitila naravo. Z jedrskim programom za naravo – O, ja.
Kaj več o dogajanju v novem, krasnem ameriškem svetu pa nam bo povedala redna poročevalka iz Združenih držav Amerike Radia Študent, Lidija Poljaček.
Nemška delegacija s kanclerko Angelo Merkel na čelu se je za en dan odpravila na medvladne posvete z ruskim predsednikom Dmitrjem Medvedjevom, kjer bo poskušala rešiti odnose med državama, ki veljata za tesni zaveznici in trgovinski partnerici. Odnosi med Nemčijo in Rusijo so se zamajali ob vdoru ruskih sil v Gruzijo, do katerega je bila Merklova sicer zelo kritična, vendar je hkrati vztrajala, da Evropska unija do Moskve ohrani odprte komunikacijske poti. Z nemško kanclerko je v Rusijo odšlo tudi več ministrov in industrialcev, pogovori pa naj bi potekali o boju proti kriminalu in terorizmu, svetovni finančni krizi, Iranu, opazovalni misiji EU v Gruziji in vrhu EU, na katerem bodo voditelji te razpravljali tudi o obnovitvi pogajanj z Rusijo o sporazumu o partnerstvu. Obe strani pa upata tudi, da se bosta po srečanju lahko vrnili k običajnim odnosom.
Avstrijski veljaki so se odločili za izročitev upokojenega hrvaškega generala Vladimirja Zagorca njegovi matični državi. Zagorac, ki je osumljen zlorabe položaja v 90. letih, ko je bil kot namestnik obrambnega ministra pristojen za nakup orožja, je v zagrebški pripor prispel ob močnem policijskem spremstvu, kolono policijskih vozil pa naj bi pospremili celo policijski helikopterji. Kljub posebnemu prevozu pa naj bi se Zagorcev posebni status končal v priporu, čeprav ga je zaradi mnenja, da je generalovo življenje na Hrvaškem v nevarnosti, zahteval njegov odvetnik, Zvonimir Hodak.
Slovenija bo zaradi vinjet dobila prvi uradni opomin, so odločili na Evropski komisiji. V njem bodo zahtevali, da Slovenija preneha diskriminatorno obravnavati tranzitne uporabnike slovenskih avtocest in uvede vinjete za krajše obdobje. S tem naj bi Slovenija kršila pravni red Evropske unije, ob nespoštovanju teh pa se lahko naša država znajde na Sodišču Evropskih skupnosti.
Deset let je že od vložitve tožbe, poimenovane »Kovačić in drugi proti Sloveniji«, za primer hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke Zagreb na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, v petek pa se zadevi dokončno obeta epilog. Tako bo sodba končno določila usodo reševanja problema, ki je pomemben tako za 132.000 bivših varčevalcev na Hrvaškem kot za Slovenijo. Omenjeni varčevalci od LB skupaj z obrestmi zahtevajo 172 milijonov evrov, v primeru pozitivne razsodbe sodišča pa imajo motiv za obračanje nanj tudi bivši varčevalci v Bosni in Hercegovini. Slovenija sicer pričakuje, da bo veliki senat potrdil negativno razsodbo sodišča iz leta 2006.
Predsednik Državnega sveta, Blaž Kavčič, je ob zaključni konferenci projekta Raznolikost je bogastvo družbe nagovoril zbrane v Cankarjevem domu. Ob tem je nevladnim organizacija ponudil pomoč v boju proti diskriminaciji. Z njim smo se ob tej priliki pogovarjali o tem, kakšna je po njegovem mnenju stopnja diskriminacije v Sloveniji, in še čem.
Zveza prijateljev mladine Maribor je na novinarski konferenci predstavila program ob Tednu otroka. Za Radio Študent ga je predstavila Kornelija Kavrin, koordinatorica dejavnosti Doma ustvarjalnosti mladih.
Off program je sklamfala Polona, sledi pa Tadejev OFF-komentar z naslovom Zagate osebnih transformacij.
Komentarji
komentiraj >>