Sobota, 4. 10. 2008
MarioB
Mario Batelič recezira prvenec nove zasedbe Vaska Atanasovskega Mljask, posnetega v živo na koncertu v Stari Elektrarni. (v celoti!)
* Vsestranski pihalec Vasko Atanasovski nas ne neha presenečati z novimi projekti; resda je nepisano pravilo, da so jazzerji hkrati dejavni pri več projektih, a pri omenjenem muzičistu nas dodatno navdušuje dejstvo, da se v različnih bendih loteva različnih muzik. Če se je doslej v svojih bendih usmerjal bodisi v jazzovsko improvizacijo ali pa kombinacijo le-te z raznolikimi tradicionalnimi godbami, je za njegov nov bend Mljask značilno posvečanje klezmerju in sorodnim godbam.
Vendar pa moramo tudi zgornji opis “mljaskastega” sloga vzeti z zrnom soli, kajti že na prvi posluh je očitno, da je le delno resničen, saj Atanasovski skupaj s pol desetnije izvrstnih domačih godcev odločno razrahlja formo poskočne stare židovske vzhodnoevropske muzike in vanjo vešče prepleta številne druge sloge. Slednji tako doživijo tako strukturne kot tudi aranžmajske in zvočne spremembe. Nekateri komadi na v živo posnetem prvencu
tako kipijo od noro nabritih, malone vratolomnih jazzovskih pasaž, drugi spet pa se lahko pohvalijo z vpletanjem pretanjenih umirjenih pasaž tako na pihalih kot drugih inštrumentih, ki pa izvirajo iz drugih, ne nujno s klezmerjem tesno povezanih slogov.
Tako se v enem komadu vtihotapi znana, v bistvu ponarodela tema Mikisa Theodorakisa iz filma Grk Zorba, ki ta komad ritmično zasuka v popolnoma drugo smer. Drugod najdemo koščke gipsy swinga, balkanskih godb ali pa celo v edinem zapetem komadu francoskega nagajivega šansona, prešpikanim z gipsy swingom in kabarejskim spleenom. Pri slednjem gre za komad Rožnato življenje zdaj z zelo hudomušnim besedilom, ki ga enako hudomušno interpretira gostja na albumu Aphra Tesla.
Dodana vrednost, če se naj izrazimo neoliberalno- markentiško, pa je gotovo dejstvo, da je ob znanih oziroma tradicionalnih klezmerskih vižah, kakršen je denimo Odessa Bulgarish, na albumu najti veliko, pravzaprav večino avtorskih komadov, ki jih je spisal Atanasovski sam. Ti komadi prav v ničimer ne zaostajajo za omenjenimi standardi, dejansko si v njih bend tudi privošči največ vložkov iz drugih slogov ter navdihnjene improvizacije.
Album je posnet na dveh koncertih v ljubljanski Stari elektrarni in posnetki kar se da pristno prenašajo duh koncertnega žgočega nastopa. Za to je gotovo zaslužen sam avtor projekta, torej Atanasovski, ki podpisuje tudi produkcijo. Za utečen, gladek, razposajen in udaren špil pa zasluge gredo še harmonikarju Dejanu Berdenu, kitaristu Andražu Maziju, kontrabasistu Mathii B. ter bobnarju Marjanu Staniču. Gre kajpak za pretkane muzikante z večinoma etno in jazz scene in pravi užitek je, poslušati, kako so se skladno ujeli v aranžmajsko ter ritmično razgibanih in raznolikih komadih.
Prav občutek živega nastopa, ki ga ob poslušanju dobimo s ploskanjem in vzklikanjem navdušene publike, nam dodatno pričara magnetičnost in svojevrstno začaranost z godbo, ki smo jo deležni ob poslušanju. In ker smo prav pred kratkim slišali, da se Vasko zaenkrat ukvarja z drugimi projekti – med drugim je v teku načrtovanje dua z izjemnim italijanskim harmonikarjem Simonejem Zanchinijem! – in da si v kratkem ne moremo obetati koncertov te mamljive zasedbe z nalezljivo glasbo in prav takšno energijo, je ti gotovo dodaten razlog, da do zadnjega grižljaja prebavite tale srčen in žmohten kotel radoživih ritmov, ki vam bodo ob tem oblačnem vremenu gotovo pognali kri v žile!
pripravil Mario Batelič
Komentarji
komentiraj >>