Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
COOL KIDS: The Bake Sale (XL Recordings, 2008) (ponovitev 17. 10. '08 ob 00.30) (3261 bralcev)
Petek, 10. 10. 2008
goran



Goran Kompoš recenzira ploščo dvojca The Cool Kids, ki se ozira k starošolskim koreninam hiphopa ... (v celoti!)

* Dvajset let je preteklo od tako imenovane »zlate dobe hip hopa« - časa, ko sta bila hip hop in rap glasba v razcvetu. Različnost, inovativnost in eksperimentiranje so bile prioritete, ki so postavile smernice celotnemu gibanju. Ob tem se lahko le vprašamo, kam se je ta inovativnost izgubila danes, v času ko je produkcija glasbe daleč največja. Sploh če vemo, da za večino žanrov velja, da je vzporedno z večjo produkcijo tudi več zanimive glasbe in da jo je pač le treba poiskati. Kje se danes skriva zanimiv hip hop, lahko le ugibamo.

Morda ga je povsem pogoltnil - bolj kot ne – duhamoren mainstream. Toda sodoben pluralen duh bi vendarle moral nuditi bolj odprt vpogled v tiste zanimive vsebine. Tako pa se zdi, da izstopajoče rap plošče bolj po naključju najdejo pot do odprtih ušes. Mnogo tistih, ki smo odraščali ob hip hopu, nas tako ostaja pri oldschoolu ali pa sledi zlate dobe išče v drugih muzikah. Denimo v elektroniki, ki zna nekatere ideje in estetiko s konca osemdesetih izvrstno nameščati v nove intrigantne forme. Kako zelo si svežega - paradoksalno retro - vetra želi tudi hip hop skupnost, pa že približno dve leti dokazuje tudi dvojec The Cool Kids, ki svojo glasbo kroji prav na zapuščini »golden age hip hopa«.

Danes triindvajsetletni Evan Ingersoll alias Chuck Inglish in tri leta mlajši Antoine Reed alias Mickey Rocks sta se v letu 2005 spoznala preko MySpacea. Takrat je Reed želel odkupiti enega od Ingersollovih beatov, zato sta se srečala, od takrat pa je njuno sodelovanje šlo le še strmo navzgor. Posnela sta nekaj skladb in že slabo leto pozneje začela nastopati po čikaških klubih, kjer sta najprej našla podporo DJ-dvojca Flosstradamus, pozneje pa tudi producenta in DJ-a Dipla, preko katerega ju je za predvozača na svoji turneji angažirala M.I.A. V letu 2007 sta na festivalu Pitchfork že nastopala ob boku eminenc tipa De La Soul in Clipse. Njuna glasba se je pojavljala v televizijskih oddajah in računalniških igricah, pri Rolling Stonu pa so ju imenovali med deset glasbenikov, na katere moramo biti pozorni v letošnjem letu. Velik interes ameriške in vse bolj tudi svetovne hip hop sredine je dvojec pripravil do snemanja novih skladb, ki sta jih skupaj s starimi – doslej le na MySpaceu objavljenimi komadi zdaj zbrala na mali plošči ‘The Bake Sale’.

Skozi prizmo besedil se v sodobnem hip hopu najde občasen biser, manj svetleča pa je podoba glasbenih podlag, ki so bolj kot ne le variacije na eno in isto idejo. Seveda to v kontekstu glasbe The Cool Kids, ki se opirata na izraznost rap glasbe iz konca osemdesetih, ni prav trden argument. Toda Ingersoll in Reed se izogibata enostavnega potvarjanja. Nedvomno inspiracijo črpata v glasbah dvojca Eric B and Rakim, zasedb EPMD in Beastie Boys ter nekaterih drugih eminentnih hip hoperjev iz tega obdobja, toda to estetiko postavljata v svoj čas - čas klubske glasbe, rockovsko-elektronskih prečenj in plesnih ritmov. S ploščo ‘The Bake Sale’ ponudita preplet plesnega čikaškega »juke-a« in klasičnih minimalističnih Rolandovih 808 ritmov, ki jih sicer fejkata z Reasnom. Glasbene podlage so enostavne, a vendar skrbno izdelane, domišljene. Z njimi si odpreta razgiban zvočni prostor in vanj polagata duhovite rime. Ne ukvarjata se s klišejskimi kvazieksistencialnimi vprašanji, pač pa zabavo iščeta v zafrkljivih, mladostniško neobremenjenih dialogih. Že ta odmik od dolgočasnih, filozofsko razpoloženih raperjev odstira neko svežino, v kombinaciji z zvočnimi ekshibicijami pa glasba med poplavo hip hop generike že po prvih taktih pade v uho.

Vsega dobre pol ure dolg plošček prinaša deset približno enakovrednih skladb, ki so pisane predvsem na dušo oldschool pristašev, obenem pa torej nagovarjajo tudi mlado generacijo, ki je tako kot The Cool Kids v zlatem obdobju hip hopa šele uzrla luč sveta. Ali se vzrok navdušenja, ki ga s svojo glasbo žanje dvojec, skriva v njuni glasbi ali pa je morda zanj kriva anemičnost velike večine sodobne rap glasbe, bo seveda presojal vsak sam, resnica pa se verjetno skriva nekje vmes. Morda z rahlim nagibom v prid Cool Kidsov.

pripravil Goran Kompoš



Komentarji
komentiraj >>

Re: COOL KIDS: The Bake Sale (XL Recordings, 2008) (ponovitev 17. 10. '08 ob 00
rapr [10/10/2008]
www
morm pohvalt bejbo (sori, ne vem, kk ti/ji je ime), ki je brala tole, pa tiste k ste skp spravl tole. pohvala. plata je huda, lepo, da ste jo prlimal pol na AIR (in to celo). keep up the good work ;) =) have fun
odgovori >>