Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ob obletnici koroškega plebiscita (3811 bralcev)
Petek, 10. 10. 2008
APR



Prelomna letnica zgodovine koroških Slovencev je nedvomno leto 1920, ki je bilo 10. oktobra kronano z vsem znanim plebiscitom. Ob 88. obletnici o tem tudi v Kultivatorju RŠ-a!

Prelomna letnica zgodovine koroških Slovencev je nedvomno leto 1920, ki je bil 10. oktobra kronan z vsem znanim plebiscitom. Ob 88. letnici bo Koroška na čelu s deželnim glavarjem Joergom Haiderjem proslavljala rezultate, ki je slovensko manjšino postavila onkraj meja takratne Kraljevine SHS in današnje Slovenije. V skladu z načrtom pariške mirovne konference, so avstrijsko koroško razdelili na coni A in B, Korošci pa so o svoji državni pripadnosti odločali na plebiscitu. Glasovali so le v coni A, kjer je 59 odstotkov glasovalo za priključitev k Avstriji, ta rezultat pa je pomenil, da je glasovanje v coni pod avstrijsko oblastjo odpadlo in je cona B avtomatično pripadla Avstriji.

Tehtanje med takrat naprednejšo in perspektivnejšo Avstrijo in sveže ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev je bilo močno potencirano s takratno propagando pangermaskih državljanov Avstrije in ponesrečenim načrtom antantne pariške mirovne konference, je mejo postavilo na vršace Karavank.

Nespoštovanje odločitve avstrijskega ustavnega sodišča in na splošno 7. in 8. člena avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 koroškim Slovencem greni življenje in krši njihove pravice – v zadnjem času temu največ pripomore dedič nacionalsocialističnih idej Joerg Haider – vse poti pa se stekajo prav k izvirnemu grehu Koroške – plebiscitu 10. oktobra 1920. Najprej smo spregovorili s tajnikom Enotne Liste Adrianom Kertom, ki nam je povedal, kako vidi praznovanje te obletnice in s kakšnih stališč različne politične interesne skupine skušajo ta dogodek prikazati.



Kaj pa je rezultat na plebiscitu v coni A leta 1920 pomenil za Slovence na Avstrijskem koroškem po mnenju zgodovinarja Janeza Stergarja, ki je tudi predsednik kluba Koroških Slovencev v Ljubljani.



Sami rezultati plebiscita niso bili samoumevno sprejeti, saj je dlje časa obstajal sum, da je lahko prišlo ponekod tudi do potvarjanj rezultatov kot je bil problematičen tudi glasovalni imenik, čeprav te nepravilnosti verjetno ne bi bistveno vplivale na rezultat. Janez Stregar o glasovanju in pa nadalje o razlogih, da so nekateri Slovenci raje izbrali Avstrijo kot pa takratno državo SHS.



Adriana Kerta smo vprašali tudi o tem, kaj meni o zdesetkanju števila slovenske populacije na severni strani Karavank:



Za konec pa smo o slovenski manjšini takrat in danes, o njihovih pravicah ter o propagandi ob plebiscitu opravili še krajši pogovor z zgodovinarjem Božom Repetom.



Usoda slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je v rokah avstrijskih vzvodov oblasti, ki naj bi zagotovili spoštovanje vseh pripadajočih manjšinskih pravic, svoje pa bi morala seveda pristaviti slovenska politična elita. A položaj Slovencev na avstrijskem ozemlju kljub temu ni in ne bo preveč rožnat, saj je vsak tretji udeleženec nedavnih parlamentarnih volitev svoj glas oddal za Joerga Haiderja in Heinza-Christiana Stracheja oziroma njune nacionalistične zamisli, ki Slovence na avstrijskem Koroškem označujejo za tujke, ki si želijo okoristiti z avstrijsko grudo.

Po karavanških strminah so s kultivatorjem manevrirali Tamara, Urh in Boštjan.



Komentarji
komentiraj >>