Lahko bi se reklo, da je uredništvo Neuradnega lista v povolilnem obdobju formiranja struktur in objektov našega nadaljnjega dela globoko zakorakalo v svojevrstne kumare. Janševa ekipa ve, da sta produkcija in usoda nadaljnjih zakonskih predlogov neizbežno obsojena na obdelavo in najverjetnejšo zavrnitev, ko bo ustoličena nova oblast.
Neuradni list Radia Študent je štirinajstdnevni prestreznik in prežvekovalec osnutkov in predlogov zakonov, pravilnikov, uredb, javnih naročil ter drugih aktov in dokumentov, ki šele nastajajo po ministrskih kuloarjih. Prestreči jih je pomembno pred njihovo potrditvijo na seji vlade, saj je po njihovem pristanku v državnem zboru za vsebinske popravke praviloma prepozno. Naivno bi bilo namreč verjeti, da vsakokratna večinska koalicija svojega dela ne bo opravila skladno z voljo političnih botrov z Gregorčičeve.
Lahko bi se reklo, da je uredništvo Neuradnega lista v povolilnem obdobju formiranja struktur in objektov našega nadaljnjega dela globoko zakorakalo v svojevrstne kumare. Janševa ekipa ve, da sta produkcija in usoda nadaljnjih zakonskih predlogov neizbežno obsojena na obdelavo in najverjetnejšo zavrnitev, ko bo ustoličena nova oblast.
Tako med dokumenti, ki čakajo vladni žegen, najdemo recimo zgolj predlog Poročila o izvajanju programa o zmanjševanju emisij, ki med drugim razkriva, da količina izpustov kljub drugačnim direktivam še vedno narašča.
Kot na podlagi analiz ugotavljajo na ministrstvu za promet, največjo težavo povzroča promet, predvsem avtomobilski, druge oblike prometa pa k povečevanju izpustov ne prispevajo skoraj nič. Med letoma 1986 in 2006 je bila stopnja izpustov toplogrednih plinov najvišja prav leta 2006 in je za 2,7 odstotne točke presegala ciljne izpuste kjotskega protokola.
Iz poročila - vlada se bo z njegovo vsebino predvidoma seznanila na eni prihodnjih sej - je razvidno, da se je povečevanje izpustov začelo z vstopom v Evropsko unijo, saj je Slovenija pomembno evropsko tranzitno križišče.
Ker se prometni izpusti tako očitno povečujejo, to izniči napredek na drugih področjih, kjer je sicer opazen napredek.
Najslabše se je torej odrezal promet, ki je oceno nezadovoljivo dobil na vseh področjih, najbolje pa industrijski procesi, ravnanje z odpadki, kmetijstvo in gozdarstvo. Proizvodnja električne energije je negativno oceno dobila pri tehnološki posodobitvi termoelektrarn, sklop raba energije v industriji pa pri spodbujanju povečevanja energetske učinkovitosti. Ob tem poročilo navaja, da je Evropska unija do leta 2020 predvidela zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20 do 30 odstotkov.
V pripravi na vladno obravnavo je tudi predlog Pravilnika o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev. Ta med drugim zdravstvenim ustanovam nalaga, da naloge verske duhovne oskrbe opravlja en verski dostojanstvenik na 500 hospitaliziranih pacientov. Toda v onkoloških in psihiatričnih zdravstvenih ustanovah oziroma v ustanovah za rehabilitacijo oseb se uporablja standard verske duhovne oskrbe en duhovnik na 300 hospitaliziranih pacientov. Duhovniku lahko pri opravljanju nalog verske duhovne oskrbe v zdravstveni ustanovi pomaga duhovni spremljevalec.
Zdravstvena ustanova mora prav tako zagotoviti prostorske in tehnične pogoje za versko duhovno oskrbo. Pacientu, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more samostojno dostopati do sakralnega prostora, se zagotovi verska duhovna oskrba v njegovi bolniški sobi. V nujnih primerih se verska duhovna oskrba omogoči tudi v prostorih za reanimacijo in drugih prostorih, ki zahtevajo poseben način dela in gibanja.
Duhovniki in duhovni spremljevalci opravljajo naloge iz prejšnjega odstavka tako, da ne motijo ali ovirajo postopka zdravljenja oskrbovancev oziroma rednega dela zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev. Zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci pa spoštujejo pravico oskrbovanca do verske duhovne oskrbe, tako da duhovnikom oziroma duhovnim spremljevalcem zagotavljajo nemoteno opravljanje službe ob primernem času.
Nesporazumi, ki nastanejo v zvezi z uresničevanjem pravice do verske duhovne oskrbe, se rešujejo na podlagi sporazuma med posamezno registrirano cerkvijo oziroma versko skupnostjo in Vlado Republike Slovenije.
Finančna sredstva za organiziranje verske duhovne oskrbe, kot tudi za zaposlitev duhovnikov za polni ali krajši delovni čas, zagotavlja zdravstvena ustanova v skladu zakonom, ki ureja versko svobodo.
Neuradni list Radia Študent, letnik 2, številko 5, je podpisal in v nadaljnjo obravnavo poslal Lan.
Komentarji
komentiraj >>