Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Ustoličenje državnega zbora (3391 bralcev)
Sreda, 15. 10. 2008
tomazza



Uradna ustanovitev novega, v poosamosvojitveni zgodovini že petega sklica državnega zbora, za kar so s samopotrditvijo samih sebe danes dopoldne poskrbeli novoizvoljeni poslanci, je predpogoj za konstituiranje nove politične – zakonodajne in izvršne oblasti. Zato res ni bilo prav nobenega razloga, da bi pri ustanovitveni seji novega sklica državnega zbora kaj spodletelo.



Uradna ustanovitev novega, v poosamosvojitveni zgodovini že petega sklica državnega zbora, za kar so s samopotrditvijo samih sebe danes dopoldne poskrbeli novoizvoljeni poslanci, je predpogoj za konstituiranje nove politične – zakonodajne in izvršne oblasti. Prav tako se šele po tej poslanski samopotrditvi prične mešetarjenje s poslanskimi funkcijami in drugimi nalogami, ki se potem še kako poznajo na vsakomesečnemu plačilnemu seznamu posameznega poslanca ali poslanke. Takisto je prav dobesedno ustoličenje nove zasedbe državnega zbora predpogoj, da se v zaradi stroškov predvolilne kampanje izpraznjene in zadolžene strankarske blagajne pričnejo pritekati redni mesečni prilivi, ki jim glede na število osvojenih glasov volivk in volivcev pripadajo. In ker bo to predvsem za novo, zaradi odsotnosti prvakov SDS in SNS danes videti prav obglavljeno opozicijo glavni finančni vir prihodnjega mandata, res ni bilo prav nobenega razloga, da bi pri ustanovitveni seji novega sklica državnega zbora kaj spodletelo.


Tudi stranke, ki bodo ogrodje nove koalicije, so namreč premogle dovolj politične zrelosti, da so še pred samo sejo in v političnem zakulisju razrešile edino resno dilemo prejšnjih dni, ki bi lahko povsem po nepotrebnem zakomplicirala današnjo sicer zgolj proceduralno predstavo. To je bilo seveda vprašanje kandidata za predsednika Državnega zbora, ki ga morajo novoizvoljeni poslanci izvoliti oziroma potrditi na tajnem glasovanju. In ker je bilo vse le že poprej dogovorjeno, je tudi ta procedura že opravljena. Nov predsednik Državnega zbora za prihodnji mandat pa je po mnenju prvo podpisanega predlagatelja in predsednika ta čas tretje največje stranke v državnem zboru Gregorja Golobiča liberalec z vestjo. Če še vedno ne veste, za koga gre, povejmo, da je to Pavle Gantar iz ZARES.

Za novim predsednikom Državnega zbora je sicer že tudi prvi uradni nagovor zbrani poslanski ekipi, katero sta že na prvem opozicijskem delovnem dnevu novega mandata povsem mirno obstruirala prvaka SDS in SNS Janez Janša in Zmago Jelinčič. Ne glede na to, ne ve se natančno, kako opravičeno odsotnost, pa se Pavle Gantar, prva politična žrtev notranje konsolidacije znotraj prihodnje opozicije, ni dal motiti. Sicer se je v imenu višjih ciljev stranke ZARES in njenega predsednika Gregorja Golobiča moral pod nosom obrisati za ministrsko mesto.

Toda vseeno je izza poslanske prižnice danes kar se da navdahnjeno grmelo, da je prav parlamentarna opozicija stalni dokaz, da pri vseh političnih odločitvah obstaja tudi alternativa, drugačna možnost in drugačna pot. Očitno bosta torej to alternativo v prihodnjem mandatu državnega zbora poosebljala prav sicer danes odsotna Zmago Jelinčič in Janez Janša. Kako zelo pa sta bodoči opozicijski ekipi danes manjkala, pa izhaja že iz obrazložitev glasovanja začasnih vodij poslanskih skupin in iz samega rezultata. Poslanci prihodnje največje opozicijske stranke so namreč glasovali po svoji vesti, pa karkoli že naj bi to pomenilo. Tako je ustoličenje Pavla Gantarja za predsednika državnega zbora na tajnem glasovanju podprlo 69 poslancev, 13 pa jih je bilo proti, kar le pomeni, da je v odsotnosti svojega Voditelja z velikim V zanj glasovalo tudi kar nekaj poslancev SDS.

Toda glede na poprej sklenjene, pa čeprav zaenkrat še tajne dogovore, sta bili ustanovitev in samopotrditev petega sklica državnega zbora ter glasovanje za novega predsednika predvsem formalno-proceduralne narave. Potrebna večina je bila namreč zagotovljena še pred samim začetkom današnje prve seje državnega zbora v novem mandatu. Mogoče sta sicer prav zaradi te že vnaprej znane in predvidljive proceduralne narave današnjega dogodka iz njega namerno izostala odhajajoči premier in prvak parlamentarnih nacionalistov. Tako sta se nenazadnje izognila kilavim nasmehom in grenkim čestitkam volilnih poražencev, ki pripadajo takim proceduralno-protokolarnim priložnostim.

Kaj je danes počel Zmago Jelinčič, katerega poslanska skupina v svoji že videni politično oportunistični maniri ni videla razloga, da bi imenovanju Gantarja za prvega med enakimi nasprotovala, niti ni tako pomembno. Janez Janša, odhajajoči predsednik vlade, pa se očitno še do zadnjega oklepa tisto nekaj malega premierskih časti, ki so mu v teh zadnjih dnevih na Gregorčičevi preostale. Tako se je Janša, namesto da bi nastopil v po volji ljudstva ponovno mu dodeljeni opozicijski vlogi v državnem zboru, raje v zvezi z aktualnimi razmerami na finančnih trgih sestal s prav tako odhajajočim ministrom za finance Andrejem Bajukom, guvernerjem Banke Slovenije Markom Kranjcem in predsednikom po čem že Strateškega sveta za gospodarski razvoj Petrom Groznikom in celo najverjetneje novim finančnim ministrom Francijem Križaničem in bodočim mandatarjem Borutom Pahorjem.

Vlada, ki pa po današnji ustanovitveni seji novega sklica Državnega zbora res nima in ne more imeti kakršnegakoli že mandata, je sicer na današnji seji vlade sprejela predlog novele zakona o bančništvu, s katero naj bi prav po tekočih evropskih zgledih tudi Republika Slovenija uzakonila začasno neomejeno jamstvo za bančne in hranilniške vloge. Toda, če upoštevamo domačo zakonodajno proceduro in vsaj črno na belem uveljavljeno ločenost izvršne in zakonodajne veje oblasti, potem je že jasno, da bo, če ga bo, to novelo zakona o bančništvu v državnem zboru potrjevala in izglasovala nova koalicija. Kar pa le pomeni, da je novela zakona o bančništvu usklajena tudi z bodočim mandatarjem Borutom Pahorjem.

Kljub temu da se manever s prepustitvijo funkcije predsednika državnega zbora le ni tako zelo ponesrečil, le bodoči minister Gregor Golobič se ni kar tako pustil speljati na led, pa je dogajanje današnjega dne vendarle kar se da zgovorno. Stranke takoimenovanega levega trojčka sicer res ne nameravajo prepustiti Janeza Janšo v vlado. Toda kljub povsem drugačnim zagotovilom med zadnjo predvolilno kampanjo z njim že povsem tvorno sodelujejo. Toda tako to gre. Nenazadnje je to stara kumrovška in ZSMS ekipa.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z Ustoličenjem nove zakonodajne oblasti in obglavljeno opozicijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>