Metelkova mesto se je v Ljubljani in širši okolici uveljavilo kot prav poseben pojem alternativne, podzemne ali neodvisne kulture. Od prvotnega ilegalnega, infrastrukturno in formalno neurejenega skvota se je Metelkova prelevila v center zabave, ustvarjalnosti in predstavljanja najrazličnejše kulturne produkcije. Mnenja o njenem programu in bodoči usmeritvi so vselej deljena in nasprotujoča si, kar pa zaenkrat še ne škoduje živahni produkciji in dogajanju na tem prostoru.

V letošnjem letu je minilo polnih 15 let od zasedbe nekdanjega vojaškega kompleksa v srcu prestolnice, kar je v septembru prineslo vrsto prireditev v počastitev tega jubileja. Razstava Metelkova 2025 se z manjšo zamudo nanaša na obletnico in se obrača v prihodnost tega otočka v formalizirani podobi srednjeevropskega mesta kot je Ljubljana. Metelkova je že zdavnaj prerasla svojo udarno aktivistično fazo in se vzpostavila kot sicer neenotna institucija, kar dokazuje tudi domet tematskih razstav na to temo.

Prostor za postavitev omenjene produkcije je tokrat odstopila galerija Vžigalica, dislocirana enota ljubljanskega Mestnega muzeja, kar dokazuje, da se je Metelkova zadovoljivo usidrala v zavest prebivalstva in da se ne izkazuje več kot hermetično zaprta tvorba ozkega kroga ljudi. Kljub izjemni priljubljenosti med različnimi generacijami odjemalcev kulturnih dobrin in nočnega življenja, nekakšni ustni legalizaciji in zagotovilom o nedotakljivosti, pa je v preteklih letih z raznimi akcijami postalo jasno, da je Metelkova še vedno izjemno krhka in odvisna od volje trenutnih vladajočih elit.

Projekt Metelkova 2025 je nastal kot plod sodelovanja skupine umetnikov, ki aktivno delujejo v tem kulturnem centru. To pomeni, da so tam locirani njihovi ateljeji in da soustvarjajo utrip in zunanjo podobo tega vseskozi spreminjajočega se mesta v malem. Tako je Urbanistični Raziskovalni Center Metelkova Mesto, kot se je poimenovala skupina avtorjev, umetnikov, kustosov, raziskovalcev in piscev, pripravil utopično projekcijo kulturnega centra čez dolgih 17 let. Ta izkazuje zabavne in občasno cinične komentarje trenutnega stanja ter želje v prihodnosti. Kot je sir Thomas Moore leta 1516 v svojem temeljnem delu Utopija orisal idealno državo, so tudi člani raziskovalne skupine nekako ustvarili neizvedljivo projekcijo Metelkove, ki verjetno nikoli ne bo našla poti do svoje popolne uresničitve.

Metelkova je v svojih letih obstoja vselej predstavljala nasprotno stran utečenega sistema, državnih institucij ter mainstream ali visoke kulture. Izvzeta je bila iz utečenega sistema države, saj večinoma ne plačuje davkov in v splošnem predstavlja nekakšno avtonomno cono s posebnimi pravili delovanja. Upravitelji klubov in ostalih iniciativ na Metelkovi se v resnici lahko pohvalijo s pestrostjo glasbene in likovne produkcije, medtem ko so ostale kulturne discipline trenutno malce zapostavljene.

Skupina avtorjev, ki ne želijo biti posamično poimenovani, se je odločila na sebi lasten upodobiti in konceptualizirati svojo vizijo kulturnega centra. Zaradi tega so končni rezultati razgibane razstavne postavitve izjemno raznoliki, skupna pa jim je večna nizko proračunska nota, ekološko oziroma reciklažno nastrojena ideologija, ki se meša z futuristično zastavljeno polemično in obenem humorno noto.

Celota je tako zasnovana v smeri popolne fikcije, ki nepoznavalcem vsekakor ne pomeni veliko, aktivnim protagonistom pa ponuja izjemno vizualno študijo metelkovske prihodnosti. Segmenti postavitve se gibljejo med realnimi dokumenti in dodanimi intervencijami, med obstoječimi in fiktivnimi objekti, med realnostjo in pobožnimi željami. Obiskovalec tako takoj ob prihodu trči ob volilno skrinjico, ki požira mnenja, želje in predvidevanja, skratka lastno idejo o prihodnosti Metelkove mesta.

Kot glavni del postavitve se izkaže izjemno natančna maketa Metelkove leta 2025, ki razdelana do potankosti, čeprav so mnoge pobude neizvedljive in povsem utopične. Visoki muzej na višini ljubljanskega gradu, neizmerni sončni kolektorji za pridobivanje energije, veliki amfiteater ali pripadajoče bio-kmetije so zgolj posamezni elementi celostnega načrta za razvoj v razgibano področje neomejene kulturne in umetniške produkcije.

Množica dokumentarnih fotografij na steni delno obdela tudi zgodovino področja, kakor tudi trenutno stanje. Na fotografijah so ujete so mnoge okoliške stavbe, ki so nato predelane z barvami, pri čemer bi to za mnoge pomenilo najelegantnejšo rešitev sedanjega razpadajočega stanja. Prav tako je inscenirana postavitev državnih dokumentov iz leta 1978, v katerih najvišji vrhovi oblasti razglašajo Metelkovo kot področje, namenjeno kulturni produkciji.

Kljub igrivi zasnovi projekta pa se skozi njega zrcalijo tudi določeni strahovi umetnikov, ki so ironično upodobili Metelkovo kot razširjeno nad arheološkimi najdbami mesta Ljubljane. Veliki projekti, legalizacija stanja, ki bi področju odvzela vso avtonomijo in s tem specifiko, komercializacija ter privatizacija delovanja so stvari, ki se izkazujejo za pereče že dandanes. Kaj se bo na Metelkovi dogajalo v prihodnje in kam jo bo popeljala njena dokončna formalizacija, pa bo pokazal čas.

Razstava v galeriji Vžigalica bo na ogled do četrtka, 30. oktobra; v sredo 29. oktobra pa se lahko udeležite javnega vodstva po razstavi!

Na Metelkovo prihodnosti se je v Vžigalico podal Miha Colner