Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Damien Hirst ali kako postati nesmrten (5048 bralcev)
Četrtek, 6. 11. 2008
dare p



V redni rubriki Pisma iz tujine bo Dare P premlel razstavo Damiena Hirsta, nekdaj razvpitega mladeniča sodobne britanske umetnostne scene, ki je v amsterdamskem Rijksmuseumu postavil na ogled svojo zadnjo veliko umetnino, For the Love of God. V Četrtek, 6. novembra ob 16. uri!
Damien Hirst ali kako postati nesmrten



Nekdaj razvpiti mladenič sodobne britanske umetnostne scene je v amsterdamskem Rijksmuseum [rejksmuseum] postavil na ogled svojo zadnjo veliko umetnino. For the Love of God je naslov dela, ki ga je zakrivila Hirstova mama, ko ji je povedal, da bo odel človeško lobanjo v tisoče diamantov.

Nobeno naključje ni, da je bilo odprtje razstave na dan mrtvih in ravno tisto noč, ko se v Amsterdamu začne tradicionalna muzejska noč in muzeji svoja vrata zaprejo šele ob dveh ponoči. Tudi brez te promocijske strategije bi bil obisk zagotovljen, saj so o dogodku na veliko razglašali že pred meseci. Da bi bil cirkus z imenom Damien Hirst še bolj provokativen, so se odločili lobanjo razstaviti v Rijks muzeju, ki skrbi za kanonizirana umetniška dela iz nizozemske zgodovine.

Damien Hirst je pogovor o možni razstavi v sanktpeterburškem muzeju Hermitage [ermitaž] prekinil, saj so se mu zdeli preveč arogantni. Tako je v intervjuju za časopis Het Parool [đt parol] omenil entuziazem za razstavo dela v Amsterdamu in že prve dni požel navdušenje obiskovalcev, ki smo v vrsti na ogled čakali eno uro. Delo pa si bo sicer mogoče ogledati še do 15. decembra.

Popolno zatemnjeni razstavni prostor okoli osvetljene vitrine z lobanjo naenkrat sprejme največ 15 obiskovalcev, ki imajo natanko dve minuti časa za ogled. Poleg ekskluzivne, na svetišče spominjajoče prostorske postavitve tudi časovna omejenost ogleda doda delu še dodatno fetišistično vrednost. Drugi, sosednji prostor je namenjen spremljevalni razstavi del nizozemskih slikarjev, ki jih je izbral in komentiral Hirst ter so vsa bolj ali manj posvečena večni umetniški inspiraciji – smrti.

Lobanja je nekoč pripadala neznancu, ki je živel okoli leta 1800 in je umrl v približno 35. letu starosti. Ko je po naključju prišla v Hirstove roke, se je odločil, da jo bo oblekel v 8.601 diamant in dodal hruškast diamant, težek 52,4 karata, ki ga bo pritrdil na čelo lobanje. Nasmeh na lobanji pa dodatno krasijo še platinasti človeški zobje. Delo so lani prodali anonimni skupini investitorjev za 63 milijonov evrov, kar najbrž presega njeno realno vrednost. S tem je Damien Hirst postal edini živeči umetnik, ki mu je uspelo tako drago prodati svoje delo in živeti od njihove pridodane vrednosti.

Da je Damien Hirst postal brand name sodobne umetnosti je poskrbel njegov dolgoletni patron in lastnik oglaševalskega imperija Charles Saatchi, ki ga je dolga leta sponzoriral in mu puščal proste roke. V devetdesetih letih je njegova tržna vrednost naraščala in na vrhuncu svoje slave je požel nagrade, med drugim tudi na ljubljanskem 24. grafičnen bienalu. Spomnimo pa se ga tudi po razstavi risb v ljubljanskem MGLC-ju.

Ko je Marcel Duchamp leta 1917 razstavil pisoar v galeriji, je s svojim readymade konceptom umetnosti pod vprašaj postavil institucijo razstavnega prostora in status umetniškega dela. V šestdesetih je ikona pop arta Andy Warhol iz umetnosti v svoji »Tovarni« poustvarjal izdelke iz sveta množične potrošnje. V svojem podjetju s sedežem v Londonu Hirst zaposluje približno 180 ljudi. Korporativni duh sodobne umetnosti, ki ga uteleša Hirst, nam pove veliko več o pogojih umetniške produkcije v času poznega kapitalizma kot o naši fascinaciji nad njenim zadnjim produktom.

Hirst v navideznem smotru brezinteresne umetnosti izčrpava motiv smrti, ki se je ne da ne kupiti ne prodati. Veliko lažje je tržiti človeški prastrah pred smrtjo, ki ga utelešajo negibna trupla živali, razstavljena v formaldehidu. Avro neponovljivosti in unikatnosti ustvarjalca diamantne lobanje lahko pokvari samo priokus mašinerije, ki jo lačnim očem ponuja na ogled.

Najdražje prodano delo na svetu je iz umetnosti napravilo prostor za investicijo in varno naložbo. Hirst pa si je že za časa življenja ustvaril nesmrtnost, ki jo lahko merimo v milijonih. Nam preostane le upanje, da bo smrt kot lesketajoča se disko krogla.

Iz Amsterdama za Radio Študent, Dare P.



Komentarji
komentiraj >>