... Slovenski parlament potrjuje Boruta Pahorja za novega mandatarja ...
... Na Hrvaškem stopila v veljavo prepoved kajenja v izobraževalnih, vzgojnih in zdravstvenih ustanovah ...
... V Zimbabveju ponovno nasilje in skorajšnji konec upanja za dosego soglasja med predsednikom Mugabejem in opozicijskim voditeljem Tswangiraijem ...
...Nova Zelandija pred parlamentarnimi volitvami...
OFF NAPOVED
Za vse, ki jim je pojem človekovih pravic tuj, njegov pomen pa še bolj, obstaja rešitev. Spoštovanja do drugega, razumevanja njegovih pravic in morebitne drugačnosti se baje da priučiti. Vsaj tako so prepričani pri nevladni organizaciji EIP Slovenija – Šola za mir in pri Direktoratu za mladino in šport Sveta Evrope, kjer so že tretjič zapored organizirali trimesečno izobraževanje »nacionalnih trenerjev učenja človekovih pravic«.
Glavni del izobraževanja so bodoči trenerji človekovih pravic že opravili, v teh dneh pa v Mariboru poteka še njegov zaključni praktični del, na katerem si bodo skorajšnji trenerji pridobivali izkušnje pri delu z mladimi. Ko bodo izšolani, bodo trenerji človekovih pravic bojda aktivni predvsem na področju učenja mladih za aktivno in demokratično državljanstvo. Kaj natančno to pomeni, najbolje vedo najverjetneje le oni sami, EIP Slovenija, ki jim spoštovano titulo tudi podeljuje, pa bo trenerjem zaupala tudi delo z mladimi pripadniki manjšin in z ranljivimi skupinami prebivalstva. Ali bodo ob koncu šolanja izobraženi trenerji pridobili tudi kakšen poseben certifikat, ki potrjuje njihove novopridobljene sposobnosti, ali celo medaljo, pa ni znano.
Vi pa poslušate neizobražen, a natreniran OFF Program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Poslanci na izredni seji državnega zbora odločajo o Borutu Pahorju kot novem mandatarju. Kot je znano, so predsedniku Socialnih demokratov podporo obljubile tako vse stranke bodoče vladne koalicije: SD, Zares, LDS in DeSUS, kakor tudi opozicijski SLS in SNS. Skupaj naj bi tako za Pahorja glasovalo 62 poslancev. Bodoči mandatar je ob predstavitvi v državnem zboru patetično razodel, da se zaveda odgovornosti, ki mu jo nalaga nova funkcija, hkrati pa je »trdno odločen, da upraviči zaupanje poslancev in pričakovanje ljudi.«
Predsedstvo Bosne in Hercegovine je ratificiralo sporazum o stabilizaciji in pridruževanju Evropski uniji - EU. Z ratifikacijo je Bosna in Hercegovina storila enega ključnih korakov na poti do polnopravnega članstva v Uniji. Do takrat pa Bosno čaka še kup prilagajanja in reform na področju gospodarstva, pravosodja in politike. Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju morajo ratificirati še v parlamentih posameznih članic Evropske unije.
Eden ukrepov, ki najverjetneje čaka Bosno in Hercegovino ob vstopanju v EU, je tudi prepoved kajenja v javnih prostorih. Prav ta deloma stopa v veljavo na Hrvaškem, kjer kadilci po novem ne bodo smeli več prižgati v izobraževalnih, vzgojnih in zdravstvenih ustanovah. Za zdaj se kadilci še lahko zatečejo v gostinske lokale, a samo še pol leta. Potem bo prepoved kajenja veljala tudi v lokalih, saj so oblasti odobrile šestmesečno prilaganje novemu zakonu. Od spomladi bo kajenje tako dovoljeno le še na terasah in v posebnih prostorih restavracij, v katerih pa ne bo dovoljeno streči hrane.
Nov val nasilja, ki je zajel državo, je uničil upanje po dosegu soglasja, sporočajo iz zimbabvejskega opozicijskega Gibanja za demokratične spremembe – MDC. Soglasje pa oba akterja dogodkov v Zimbabveju, aktualni dolgoletni predsednik Robert Mugabe in MDC-jev predsedniški kandidat Morgan Tsvangirai, pravzaprav iščeta že od marčevskih predsedniških volitev in ga kljub septembrskemu načelnemu dogovoru o delitvi oblasti še nista našla. Zapletlo se je pri delitvi ministrstev, upanje pa očitno dokončno uničuje ponovno nasilje nad opozicijskimi protestniki s strani militantnih skupin Mugabejeve vladajoče stranke Zanu-PF. Konec pogajanj prihaja le dan pred novimi pogovori o zimbabvejski krizi v Južnoafriški republiki ta vikend.
Z nasiljem se srečujejo tudi v Demokratični republiki Kongo, tamkajšnje oblasti pa so za pokole okrivile mirovnike Združenih narodov, ki naj bi v spopadu premalo odločno ukrepali. Čeprav je v Kongu nastanjenih kar 17 tisoč mirovnikov, v spopadih pa jih je strasti mirilo le nekaj sto, so se kritikam kongovskih oblasti pridružile tudi nekatere humanitarne organizacije. Strasti so se sicer razmahnile, potem ko so uporniške sile generala Laurenta Nkunde zasedle mesto Kiwanja.
Šesterica alžirskih pripornikov v Guantanamu je na ameriškem civilnem sodišču sprožila zahtevo za izpustitev iz pripora. Zvezno sodišče v Washingtonu je na prvem zaslišanju prisluhnilo argumentom obeh strani, končno odločitev pa naj bi sprejelo še v tem mesecu. To je prvi primer takšne vrste zahteve, potem ko je v juliju ameriško vrhovno sodišče odločilo, da so zahteve guantanamovskih pripornikov dolžna obravnavati civilna sodišča.
Konec obiska kitajskega odposlanca in pogajalca Chena Yunlina na Tajvanu so zaznamovali hudi spopadi med opozicijskimi protestniki in policijo, v katerih je bilo ranjenih več sto ljudi. Kakšnih tisoč protestnikov, zagovornikov neodvisnosti Tajvana in nasprotnikov zbliževanja s Kitajsko, se je zgnetlo pred hotelom, v katerem je bival Chen, in se spopadlo s policijo. Zgodovinski obisk kitajskega predstavnika, prvi po skoraj 60 letih, sodi v sklop zbliževanja Kitajske in Tajvana. Državi sta pa otoplitvi odnosov sicer sklenili štiri sporazume o sodelovanju na različnih področjih.
Nova Zelandija se bo jutri podala na volišča in odločala o novi sestavi parlamenta. Boj za zmago v največji meri vodita Laburistična stranka aktualne premierke Helen Clark in opozicijska Nacionalna stranka Johna Keya. Javnomnenjske raziskave pred volitvami napovedujejo možnost spremembe na oblasti, saj ima nacionalna stranka približno 12-odstotno prednost pred laburisti. Ob dokaj izenačenem izidu bodo veliko vlogo odigrale manjše stranke, tako da ni izključen niti mandat Clarkove. Volilna kampanja se giblje v glavnem okoli aktualne gospodarske krize, ki ni zaobšla niti Nove Zelandije, in vprašanja Maorov.
Če smo začeli, tudi končajmo v Sloveniji. V Socialnem centru Rog so se skupaj z organizacijo Invisible workers of the World odzvali na aktualno gospodarsko krizo. V Rogu organizirajo posebno skupščino na to temo, več o njej pa predstavnik Roga Andrej Kurnik:
Komentarji
komentiraj >>