Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Politična dediščina nove vlade (3246 bralcev)
Sreda, 19. 11. 2008
tomazza



Šizofrenost na vrhu domače izvršne oblasti se nadaljuje. Medtem ko ministrski kandidati in kandidatke Boruta Pahorja drug za drugim prestajajo zaslišanja na matičnih odborih, smo skorajda dnevno še vedno priča tudi sporočilom za javnost, ki pričajo, da vlada Janeza Janše še le ni popolnoma izpregla. Pahorjeva vlada bo sicer od predhodnice podedovala tudi kopico v prejšnjem mandatu nerešenih zadev.
Šizofrenost na vrhu domače izvršne oblasti se nadaljuje. Medtem ko ministrski kandidati in kandidatke Boruta Pahorja drug za drugim prestajajo zaslišanja na matičnih odborih, smo skorajda dnevno še vedno priča tudi sporočilom za javnost, ki pričajo, da vlada Janeza Janše še le ni popolnoma izpregla. Tako smo včeraj denimo lahko izvedeli, da se je še naprej odhajajoča in zgolj delno opravilna vlada Janeza Janše, tudi ta teden že sestala na dopisni seji. Na njej je med drugim sprejela pobudo za podpis konvencije o prepovedi kasetnega streliva, pa tudi kar nekaj drugih reči, ki jih bo v novem mandatu podedoval novi premier Borut Pahor. Njegova vlada bo sicer od predhodnice podedovala tudi kopico v prejšnjem mandatu nerešenih zadev. Tako so danes na svoj negotov položaj opozorili svobodni in samostojni, torej pogodbeni novinarji nacionalne radiotelevizije. Svoja velika pričakovanja od nove vlade pa so s podpisom protokola o sodelovanju sindikatov državnih organov pooblaščenih uradnih oseb najavili tudi domači uniformiranci in uniformiranke.

Vlada Janeza Janše je sicer na včerajšnji dopisni seji med drugim poskrbela za spremembo Načrta izvedbe programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2008 in 2009, za Dopolnitev Skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave in Zbirnega kadrovskega načrta oseb javnega prava za leti 2008 in 2009; povečala je sredstva za Agencijo za raziskovalno dejavnost in za projekt Medicinske fakultete v Mariboru; Filharmonijo je razglasila za spomenik državnega pomena; razporejala je sredstva iz tekočih proračunskih rezerv, dodeljevala sredstva za odpravo posledic vremenskih ujm in potresov, tik pred svojim dokončnim slovesom pa uredila še nekaj poslednjih kadrovskih zadev. Vse to bo sicer od prejšnje vlade podedovala nova ministrska ekipa.

Seveda pa se bo moral premier Borut Pahor soočiti tudi s pričakovanji številnih družbenih podsistemov, ki zahtevajo spremembe in ureditev svojega statusa. Tako so domači uniformiranci in uniformiranke oziroma koordinacija sindikatov državnih organov pooblaščenih oseb ob podpisu protokola o sodelovanju najavili, da bodo zahtevali spremembe omejitev in prepovedi, ki po kolektivni pogodbi za javne uslužbence, veljajo za uniformirane in druge pooblaščene osebe. Seveda zahtevajo tudi večje plače in seveda so prepričani, da se jim je v plačni reformi javnega sektorja pripetila krivica. Še posebej v nos pa jim gre tudi prepoved političnega združevanja in delovanja.

Od vlade Boruta Pahorja veliko pričakujejo tudi v družbenem podsistemu, ki ga sestavljajo domači novinarji in novinarke. Kljub vsako leto večjemu številu v medijski razvid vpisanih medijev, samo število novinarskih rednih zaposlitev iz leta v leto upada, povečuje pa se število samostojnih in svobodnih novinarjev. Ne glede na prvo uho hvalevredna pridevnika, torej samostojni in svobodni, pa to v praksi vsakdanjega življenja domačih medijev pomeni, da dnevno njihove vsebine polni armada pogodbenih sodelavcev. Da predvsem na njih sloni tudi dnevna produkcija programa, so danes na tematski konferenci z naslovom Ureditev položaja samostojnih in svobodnih novinarjev na RTV Slovenija opozorila Sekcija pogodbenih novinarjev RTV Slovenija in Sindikat novinarjev Slovenije.

Prav struktura zaposlenih na nacionalni javni oziroma državni radioteleviziji, med katerimi se še naprej izrazito povečuje predvsem delež pogodbenih sodelavcev, sicer kaže na neoliberalno razpuščenost delavskih pravic v slovenski družbi, s katero se bo hočeš ali nočeš morala soočiti tudi nova vlada Boruta Pahorja. Redno zaposleni novinarji nacionalne radiotelevizije sicer ne po svoji, pač pa politični volji sodijo med javne uslužbence. Ta rešitev sicer res ni najbolj posrečena in primerna, vendar pa jim zagotavlja vsaj tiste delavske pravice, ki pritičejo javnim uslužbencem. Več sto pogodbenih sodelavcev Radiotelevizije Slovenija pa seveda niti teh pravic nima in so od svojih redno zaposlenih kolegov prikrajšani za socialno in pravno varnost, ki sicer izhajata samo iz rednega delovnega razmerja.

Za takšno kilavo stanje na nacionalni Radioteleviziji, ki bi morala biti, glede na to, da je njena ustanoviteljica domača Republika, pravzaprav za zgled dobre prakse domačih medijskih hiš, pogodbeni sodelavci RTV krivijo predvsem omejene finančne vire pri ustanovitelju Javnega zavoda, pomanjkljivo pravno ureditev in slabo izvajanje veljavne zakonodaje. Predvsem neurejen status domačih uniformirancev, ki v imenu države izvršujejo prisilna pooblastila, pa je po mnenju njihovih v koordinacijo sindikatov državnih organov pooblaščenih oseb združenih predstavnikov glavni razlog, da jih nezadovoljni posamezniki in posameznice zapuščajo.

Vlada Boruta Pahorja bo tako ob vsej zapuščini, za katero te dni in tedne na rednih dopisnih sejah še naprej vneto skrbi odhajajoča vlada Janeza Janše, podedovala tudi številna pričakovanja domačih družbenih podsistemov. Res zadovoljnih te dni namreč ni. Toda prve Pahorjeve napovedi, da bodo prioriteto imeli predvsem razvojni projekti in ne trenutne kilave socialne razmere prebivalcev, kažejo, da bo tudi ta samooklicano leva vlada brez pravega posluha pa čeprav za nemara povsem utemeljene socialne zahteve. Položaj svobodnih in samostojnih novinarjev je sicer prvovrstna sramota za državo. Sindikalne zahteve državnih organov pooblaščenih oseb pa predvsem sicer legitimna pričakovanja domačega represivnega aparata od novih političnih gospodarjev. Če pa se bo na ti dve zahtevi premier Borut Pahor odzval v skladu s svojimi napovedmi, pa bo to predvsem pomenilo, da v prihodnjem mandatu pri koritu izvršne oblasti le ne bo leva, pač pa povsem standardno neoliberalna vlada.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s politično dediščino vlade Boruta Pahorja v zobeh poskrbel Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>