... Topli rusko-venezuelski pogovori...
... Kaczynski zavira poljsko zdravstveno reformo...
...Za nedavni bombni napad v Prištini prevzela odgovornost skupina kosovskih Albancev...
...ŠOU ima novega predsednika...
... V Rogu ob 6h skupščina z naslovom 'Ne bomo plačali njihove krize'...
...Ob sedmi uri se odpira v MGLC-ju razstava FV Alternativa 80-tih ...
Človeška navada je, da za osveževanje spomina na kraje, ki smo jih obiskali, osebe, ki imajo mesto v našem srcu, in čase, ki so bili navadno »boljši«, drugim in sebi priskrbimo kak spominek.
Enega takih si je priskrbel tudi 37-letni Romun, ki je očitno pri tem imel v spominu predvsem svojo denarnico, saj za spominek niti ni nameraval plačati niti ga podariti, ne da bi ob tem mastno zaslužil.
Sicer v zadevi ne gre za kar nekakšen spominek, temveč za zlato bralno znamenje, ki naj bi ga nacističnemu voditelju Adolfu Hitlerju, potem ko so bile nemške sile leta 1943 poražene v Stalingradu, podarila njegova partnerica Eva Braun in na katerem je bilo zapisano: "Moj Adolf, ne skrbi, poraz je zgolj majhna težava, ki ne bo zlomila tvoje odločenosti o zmagi."
Omenjeni Romun je 18-karatno zlato knjižno kazalko, ki je bila leta 2002 ukradena iz dražbene hiše v Madridu, želel prodati v kraju Bellevue v zvezni državi Washington za 10.000 dolarjev, pa je imel to nesrečo, da so ga ujeli ameriški zvezni agenti. Tako mu zaradi priskrbljenega spominka - ali drugače rečeno preprodaje ukradenih stvari - grozi do 10 let zapora in globa v višini 250.000 dolarjev.
Berete OFF program Radia Študent, ki se ne obremenjuje, če kdaj kaj pozabi!
16 svetovnih voditeljev, med katere spadata tudi bivši voditelj Češke Vaclav Havel in prejemnik Nobelove nagrade za mir Desmond Tutu, je v pismu pozvalo Evropsko unijo, naj v Demokratično republiko Kongo pošlje več vojakov, saj naj bi jih situacija že spominjala na dogodke v Ruandi in Srebrenici. Dodatnih 3000 vojakov, ki se bodo pridružili 17.000-im v Kongu na mirovniški misiji, nameravajo tja poslati tudi Združeni narodi, kongovska vlada pa je že zavrnila ponudbo Indije, ki je na razpolago ponudila svoje vojaške sile.
Na dogajanje v indijskem mestu Mumbaj pa se je odzval indijski premier Manmohan Singh, ki pravi, da bo izvedel vse potrebno za to, da zavaruje indijske državljane in izsledi odgovorne za nedavne napade. Po njegovem mnenju je baza napadalcev, ki izvaja napade, izven njegove države, Indija pa naj ne bi tolerirala sosednjih držav, ki jim dajejo zavetišče. V napadih je sicer umrl že 101 človek, ranjenih naj jih bi bilo 300. Več kot 200 ljudi je še vedno ujetih tudi v hotelu Oberon, talce iz hotela Taj Mahal Palace pa so že osvobodili policisti.
V času obiska ruskega predsednika Dmitrija Medvedjeva v venezuelski prestolnici Caracas je prišlo do podpisa sporazuma o spodbujanju razvoja nuklearne energije za civilno uporabo. Sporazum narekuje, da bo Rusija Venezueli pomagala zgraditi jedrsko elektrarno, odobreni pa so bili tudi skupni plinski projekti. Pomembna tema v pogovorih med venezuelskim predsednikom Hugom Chavezom in njegovim ruskim kolegom Medvedjevem naj bi bile tudi skupne vojaške operacije, med katerimi se načrtujejo tudi skupne vojaške vaje za vojne ladje obeh držav.
Pritisk, ki se že kar nekaj časa izvaja nad izraelskim premierjem z omejenimi pooblastili Ehudom Olmertom, češ da naj zaradi obtožb o korupciji odstopi, ponovno narašča. Glavni državni tožilec Menachem Mazuz ga je že opozoril, da razmišlja, da bi proti njemu izdal obtožnico, vladajoča stranka Kadima pa naj bi organizirala tudi izredni sestanek, na katerem ga vodja stranke Tzipi Livni namerava pozvati k odstopu. V stranki Kadima so sicer mnenja, da mora Olmert dokazati svojo nedolžnost, vendar mora istočasno dokončno zapustiti položaj premierja, saj ni sprejemljivo, da mesto premierja zaseda oseba, ki je obtožena zločinov proti državi. Iz Olmertove pisarne so sicer sporočili, da glede na trenutno situacijo v Izraelu ne namerava odstopiti.
Kljub pozivom poljskega premierja Donalda Tuska Lechu Kaczynskemu, naj proti zakonom, ki so del zdravstvene reforme, ne vloži veta, je ta storil ravno to. Veto je Kaczynski namreč vložil proti trem od skupno šestih zakonov zdravstvenega paketa, razlog za to pa naj bi ležal v nasprotovanju privatizaciji poljskega zdravstva. Vlada je namreč za rešitev mizernega stanja poljskega zdravstva predlagala, da z bolnišnicami upravljajo občine, s tem pa se je odprla tudi možnost, da slednje določene deleže v bolnišnicah tudi prodajo. Tusk naj bi nameraval predlagati tudi zakon, po katerem bi morala močno rimskokatoliška država Poljska financirati umetne oploditve.
Ozadje bombnega napada na sedež misije Evropske unije na Kosovu v Prištini le postaja bolj jasno. Potem ko turški strokovnjaki na oblekah in orožju nemške trojice, osumljene za izvedbo napada, niso našli sledov eksploziva in jih je pristojno prištinsko sodišče izpustilo, je odgovornost za napad prevzela doslej neznana skupina kosovskih Albancev, ki nosi ime Vojska republike Kosovo. Ti so v elektronskem pismu, v katerem zahtevajo umik načrta Združenih narodov, oblasti posvarili pred novimi, hujšimi napadi, tarča katerih naj bi bili predvsem kosovski Srbi. Obenem so zagrozili z novimi napadi tudi na misijo Eulex, če bo ta ohranila nevtralnost glede statusa Kosova. Varnostni svet Združenih narodov je sicer po soglasju Prištine in Beograda odobril nameščanje misije Eulex, ki bo decembra prevzela naloge misije Unmik.
V Socialnem centru Rog se ob šestih začne skupščina z naslovom 'Ne bomo plačali njihove krize'. Govor bo o priložnostih, ki se ob takih dogodkih pojavljajo, saj nujno vodijo v nov zagon družbenih in delavskih bojev, v okviru katerih je treba zavreči scenarij, da tisti, ki so krizo povzročili, izstavljajo račun tistim, ki jih v imenu neoliberalnega režima izkoriščajo. Torej vsi, ki branite nove javne prostore in skupno dobro, vsi, ki se borite proti privatizaciji družbe blaginje - šolstva, zdravstva - vsi, ki se borite za globalno državljanstvo, in vsi, ki ste neomejeno izkoriščani in izključeni iz družbe blaginje, vabljeni na skupščino, o kateri bomo obširneje poročali v jutrišnjem Off programu.
Društvo Up, ki se ukvarja s pomočjo zasvojencem in njihovim svojcem v Sloveniji, praznuje 15. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo govorili z generalno sekretarko društva Up, Natašo Drnovšček.
Na prvi redni seji Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je bilo izvoljeno novo predsedstvo ŠOU v Ljubljani. Položaj predsednika ŠOU v Ljubljani je prevzel Matej Poklukar, s katerim smo se o tem tudi pogovarjali, začeli smo z vprašanjem, zakaj po njegovem mnenju na volitvah ni imel protikandidata.
Izdan je bil sklep o začetku revizijskega postopka javnega naročila za nakup oklepnikov patria, ki pa še ni pravnomočen, saj mora najprej poteči rok za pritožbe. Na podlagi izdanega sklepa se bodo kasneje lahko začeli revizijski postopki, preko katerih bo računsko sodišče ugotavljalo pravilnost in smotrnost poslovanja v primeru Patria. Prejem sklepa so potrdili tudi na ministrstvu za obrambo.
Off je pripravila Polona.
Komentarji
komentiraj >>