V tokratnem rednem terminu Sektorja Ž se starosta oddaje Jasmina J. pogovarja s kultno ameriško feministko Bettino Aptheker. Ida H. se zazira v trenutno žensko politično sceno v Sloveniji in se sprašuje, kako bodo nedavni preobrati doprinesli k enakim možnostim. Hkrati se sprehajamo po svežih novicah s področja enakosti spolov in frekvenco Radia Študent na sobotno popoldne rezerviramo za glasbene obiske ženskih glasov.
V tokratnem rednem terminu Sektorja Ž se starosta oddaje Jasmina J. pogovarja s kultno ameriško feministko Bettino Aptheker. Ida H. se zazira v trenutno žensko politično sceno v Sloveniji in se sprašuje, kako bodo nedavni preobrati doprinesli k enakim možnostim. Hkrati se sprehajamo po svežih novicah s področja enakosti spolov in frekvenco Radia Študent na sobotno popoldne rezerviramo za glasbene obiske ženskih glasov.
Bettina Aptheker je bila v 60ih in 70ih letih prejšnjega stoletja ena izmed najbolj prepoznavnih vodij bojev za človekove pravice. Poleg Gibanja za svobodo govora na berkeleyski univerzi, je vodila protivojna gibanja; skozi ves čas procesa je pomagala Angeli Davis; bila je tudi med vodilnimi v prostestih za pravice črnskega prebivalstva.
Leta 1979 je začela živeti v partnerski skupnosti s svojo sedanjo partnerico. Leta 1981 je, zaradi nestrinjanja z izvajanjem ortodoksno marksistično-leninističnih idej, izstopila iz ameriške komunistične partije.
Leto poprej je pričela poučevati na kalifornijski univerzi v Santa Cruzu, na oddelku za Ženske študije. Tam predava še zdaj in vodi Oddelek za feministične študije. Njena predavanja veljajo za ena najboljših v ZDA.
Pred dvema letoma je izdala odmevno avtobiografijo z naslovom: »Intimate Politics: How I Grew Up Red, Fought for Free Speech and Became A Feminist Rebel.«
Svojo skoraj 30-letno predavateljsko kariero zaključuje v prvem tednu decembra.
Z Bettino Aptheker se je pogovarjala Jasmina Jerant.
V štabu anarhističnega gibanja v Infoshopu na Metelkovi se je v petek 21. novembra začel zbirati anarho-feministični bralni krožek. V trenutni fazi udeležene feministke in feministi poskušajo natančneje opredeliti področje anarho-feminizma. Na prvem srečanju so se misli strnile okrog dejstva, da anarhistično gibanje brezpogojno vsebuje tudi feministično komponento, ki jo seveda morajo zavzemati vsi udeleženci gibanja. Mogoče se zdi banalno, vendar potrebno je poudariti, da nikakor ne gre zgolj za domeno žensk, temveč tudi moških.
Pri prvem branju tekstov Emme Goldman »Tragedija ženske emancipacij« iz leta 1911, Anarhofeminističnega manifesta iz leta 1983 in teksta anarhofeminista Pendletona Vandiverja o moški perspektivi na dano temo je namreč v oči bodla predvsem izjava v manifestu o tako imenovanih ženskih stvareh. Tovrstna formulacija namreč poglablja dihotomijo med spoloma, hkrati pa je popolnoma nejasno kaj naj bi te ženske stvari predstavljale.
Kot nepogrešljiva metodološka pomoč pri razpravi se kažejo metode queer študij, saj je enako kot feminizem tudi queer del anarhizma. Pogovor se je nekoliko zapletel pri vprašanju kaj je sploh domena anarho-feminizma in v čem se razlikuje od drugih feminističnih gibanj, ki pristajajo na neoliberalni politični sistem. Ugotovitev, da je vse politično, vodi do vprašanja, v katerem segmentu družbe se mora spodbujati emancipacijo: na nivoju zasebnih nuklearnih družb ali na nivoju državne ureditve?
Pomembna naloga anarho-feminizma je med drugim emancipacija znotraj samega aktivističnega gibanja, saj udeleženci priznavajo, čeprav se zdi protislovno, da mnogi aktivni anarhistični aktivisti padejo na testu emancipacije v odnosu do družbeno določene identitete žensk in moških. Namen krožka seveda ni zgolj notranje ukvarjanje z gibanje, temveč tudi zavzemanje stališč navzven in direktne akcije.
Teksti, ki so jih obravnavali v petek 28. novembra so bili nekoliko preveč splošni. Naslednje branje o Češkem anarho-feminizmu bo nekoliko sodobnejše, udeleženke in udeleženci pa se bodo tesneje držali analize tekstov. Krožek se sicer sooča s problemom iskanja kvalitetnih sodobnim tekstov na dano temo.
Vsi zainteresirani so še vedno toplo vabljeni v nedrje Info-shopa v petek 5. decembra ob 19. uri.
O aktualnih problemih v zvezi z zakonom o enakih možnosti moških in žensk ter pregledu stanja za leto 2008 smo se pogovarjali z zagovornikom enakih možnosti Danilom Zupanom. Glede na njegove izjave je očitno, da je v pogonu ne le emancipacija žensk, temveč tudi emancipacija moških, kar toplo pozdravljamo, saj osvobajanje ne sme biti le stvar polovice prebivalstva.
Skuhaj si svoje prekleto kosilo. Ida H.