Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Na zahodu nič novega (3277 bralcev)
Sreda, 3. 12. 2008
tomazza



V sosednji republiki Hrvaški jih gotovo ni bilo malo, ki so z olajšanjem dočakali sestop prejšnje in nastop nove vlade v domači republiki. Nenazadnje se Janša in Sanader razen o silni medsebojni privrženosti nista zmogla dokončno sporazumeti o pravzaprav nobenem vsebinsko bistvenem odprtem vprašanju med državama. Tako je ob vseh nerešenih vprašanjih vlada Boruta Pahorja od prejšnje podedovala tudi dejstvo, da neposredni sosedi onemogoča napredek pri zapiranju in odpiranju poglavij v pristopnih pogajanjih.
V sosednji republiki Hrvaški jih gotovo ni bilo malo, ki so z olajšanjem dočakali sestop prejšnje in nastop nove vlade v domači republiki. Nenazadnje se Janez Janša in Ivo Sanader razen o silni medsebojni privrženosti nista zmogla dokončno sporazumeti o pravzaprav nobenem vsebinsko bistvenem odprtem vprašanju med državama. Tako je ob vseh nerešenih vprašanjih vlada Boruta Pahorja od prejšnje podedovala tudi dejstvo, da kot edina članica Evropske Unije neposredni sosedi Hrvaški onemogoča napredek pri zapiranju in odpiranju novih poglavij v pristopnih pogajanjih. Toda Borut Pahor je tako v predvolilni kampanji kot po prevzemu izvršne in zakonodajne oblasti vendarle imel polna usta sprememb, ki da jih bo preko meja domovine ponesel nov oblastniški veter. Toda tudi prav vsakem hrvaškemu sleherniku je po današnjem Pahorjevem nastopu na prvi poti v Bruslju lahko popolnoma jasno, da ni na zahodu nič novega. Oziroma da se slovenska politika do sosede kaj bistveno pač ne bo spremenila.

Seveda na domovino in Hrvaško zaradi tega zastoja v pristopnih pogajanjih pritiskata predvsem francosko predsedstvo Unije in Evropska komisija. Kar se da optimistično zastavljeni datum, do katerega pa se naj bi to le zgodilo, je 19. december, ko v vsakem primeru bo pristopna konferenca Hrvaške z EU. Toda ključ do evropskih vrat za sosedo imata v rokah nova koalicija in vlada. Signali in neposredna sporočila, ki jih pošilja, pa ne obljubljajo prav nič posebej novega. Gotovo bo za tudi v nadalje negotove možnosti dogovora med državama v novi vladi skrbel Pahorjev posebni zunanjepolitični svetovalec in nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. Glede na to, da tudi v zadnjem ministrskem mandatu ni zabeležil kakih vidnejših vsebinskih premikov do normalnega dogovora, po katerem nedolžni turisti ne bodo več žrtve nacionalističnih prenapetežev s te ali one strani meje, je njegova ponovna pripustitev k krmilu slovenske zunanje politike vendarle povsem jasen signal sosednji državi.

Pahor je poslancem stranke, ki ji predseduje, včeraj na posebnem, prav pojasnitvam svoje odločitve namenjenemu srečanju priznal, da se je pred njimi sestal še s svojim posebnim zunanjepolitičnim odposlancem. Z njim se je posvetoval v zvezi z obiskom pri Evropski komisiji, kar bi naj že kazalo, kako zelo intenzivno je že njuno sodelovanje. Predstavil jim je tudi, kaj bodo Ruplove prihodnje naloge: zanj bo pripravljal opomnike, argumente za posamezne odločitve in mu svetoval, po kateri poti bi bilo cilje najlaže doseči. Tega gotovo niso kar tako spregledali tudi na Hrvaškem.

Dimitrij Rupel je sicer tokrat enkrat za spremembo ostal doma, Borut Pahor pa je odfrčal v Bruselj, vodenje vlade in drugih domačih zadev pa prepustil predsedniku druge največje vladne stranke in ministru za visoko šolstvo Gregorju Golobiču. Potem pa je bilo danes po srečanju s predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Potteringom v Bruslju iz bleščeče belih ust Boruta Pahorja v hramu evropske demokracije moč slišati naslednje svarilo: Čas za Hrvaško se izteka. In hrvaški nacionalisti so zavili z očmi in zaškrtali z zobmi, domači nacionalistični svojati pa so še nekoliko zrasli grebeni domoljubnega sovraštva, katerega je tako dobro podpihovala prejšnja vlada, v kateri je kot zunanji minister služboval prav Dimitrij Rupel.

Bistvo medsebojnega nerazumevanja med nacionalističnimi prenapeteži s te in one strani meje, pred domačimi se bo očitno nekoliko uklonila tudi nova vlada, je sicer v nerešenih mejnih vprašanjih. Hrvaški greh, zaradi katerega ji Slovenija ne prižge zelene luči za zaprtje odprtih in odpiranje novih poglavij v pristopnih pogajanjih, je njeno vztrajno enostransko videnje poteka še pač nedoločene meje. Da bi Hrvaška z odprtjem novih poglavij v pogajanjih z EU kakor koli prejudicirala mejo med državama, si pač glede na javnomnenjsko stanje duha domačega volilnega telesa tudi na začetku svojega mandata ne želi privoščiti tudi novi premier Borut Pahor. Pa bi si lahko. Nenazadnje je šele dobro vstopil v oblastniške škornje. In če bi zadnji domači prevzem izvršne in zakonodajne oblasti res pomenil kake bistvene spremembe tudi v politiki do sosednje države in že gotove kandidatke za priključitev evropski povezavi, bi pričakovali vsaj, da bi Borut Pahor pazljiveje izbiral svoje poteze in besede.

Tako pa smo bili še včeraj v Bruslju lahko priča ganljivemu trepljanju po ramenih zunanjih ministrov Samuela Žbogarja in Gordana Jandrokovića. Padale so tudi politično neiskrene besede o poteh, s katerimi se bosta okrepila zaupanje in spoštovanje med državama. Nenazadnje je, kot sta družno ugotovila, Hrvaška zelo zanimiv sogovornik tudi za teme globalnega pomena, saj predseduje Varnostnemu svetu Združenih narodov, kar je resnici na ljubo zunanjepolitičen dosežek, ki ga domovina še ne beleži. Namen včerajšnjega prvega in zato neke vrste spoznavnega srečanja slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra po potrditvi nove slovenske vlade pa le ni bil, da bi se rešili vsi problemi med državama, temveč da se vzpostavi novo zaupanje in osveži komunikacija.

Ker pa je samo dan potem premier Hrvaški nekoliko zlovešče sporočil ultimat, da se njen čas izteka, pa o kaki silni osvežitvi komunikacije in spremembah v medsebojnih odnosih med državama le še nekaj časa ne bomo mogli govoriti. Pač pa se očitno še naprej tako na tej kot na oni strani meje ne bo zgodilo prav nič veliko novega. Toda tako to gre.

ODPOVED: Tudi tokratni N-euro moment sem z nespremenjeno zunanjepolitično držo nove vlade do sosednje Hrvaške v zobeh prispeval Tomaž Z.





Komentarji
komentiraj >>