Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Art-area 121: festival Pixxelpoint / Posvet o radikalnem izobraževanju / Danica Dakić (4245 bralcev)
Sreda, 10. 12. 2008
mcolner



V oddaji za sodobne vizualne umetnosti Art-area bomo z Mihom obiskali festival računalniške umetnosti Pixxelpoint v Novi Gorici. S Sebastjanom bomo šli v Škuc na posvet o radikalnem izobraževanju. V Mali galeriji Moderne galerije pa si je trikanalni video Triptycon Danice Dakić ogledala Ida.
V domačih logih pomeni Pixxelpoint vrhunec festivalskega dogajanja v smeri novomedijske in računalniške umetnosti, ki sooča domačo srenjo z mednarodnim prizoriščem te vrste. Na drugi strani pomeni tudi hvalevredno decentralizacijo kulturne ponudbe v Sloveniji, saj za kratek čas postavi v likovnem smislu dokaj marginalno Novo Gorico v središče dogajanja. Mestna galerija, organizatorka manifestacije, tako z nekaj prodornimi produkcijami letno popravlja bežni vtis večinoma regionalno pogojenega in površnega siceršnjega programa, ki ne izkorišča odlične infrastrukture te ustanove.

Tokrat že deveti festival po nekaterih bolj ali manj uspešnih edicijah prejšnih let izstopa po kakovosti in širini ponudbe, ki se je v programskem smislu silovito obrnila v mednarodni prostor. Tokratni kurator in selektor je Domenico Quaranta iz Brescie, ki velja za poznavalca in sopotnika tovrstnega visokotehnološkega ustvarjalnega polja sodobne umetnosti. V kontekst festivala je tako vključena vsa razpoložljiva umetnostna infrastruktura mesta, saj kot drugo in nič manj pomembno prizorišče nastopa galerija Tir, del Mladinskega centra Mostovna.

Decentralizacija kulturne produkcije je za večino slovenskih perifernih mestec dokaj trd oreh, saj ob pomanjkanju volje in znanja kljub mnogokrat urejeni infrastrukturi ustanove ne znajo animirati in privabiti lokalnega življa h konzumaciji kulturnih dobrin. Nova Gorica v tem segmentu izstopa, saj je umetnostno življenje tu precej kakovostno, vendar bi ga lahko organizatorji z minimalnim vložkom entuziazma in zdrave pameti izboljšali.

Odpiralni čas Mestne galerije je namreč skrajno neprijazen do uporabnikov, zlasti za tiste, ki ne živijo v sosednji ulici. Namesto širsi publiki namenjenega obratovalnega časa razstavišča je to ob koncu tedna zaprto. V kontekstu Pixxelpointa, ki iz neznanih razlogov traja zgolj teden dni, to pomeni zgolj pet efektivnih delovnih dni trajanja festivala, ki si ga premnogi interesenti iz Slovenije in širše ne bodo mogli ogledati.

Na drugi strani se pred vse preostalo postavlja vprašanje, zakaj se tako zahtevna, draga in ne nazadnje kakovostna manifestacija vsako leto prikazuje zgolj teden dni in ne ves mesec, kot je v navadi v podobnih primerih. Na tem mestu bo ob bok številnih drugih javnih ustanov izven prestolnice tudi Mestna galerija morala še dokazati, da ni zgolj sama sebi namen, ampak da deluje za širšo javnost. Pa preidimo raje na bolj zanimiv del tega dogodka.

Tematika letošnjega festivala se nanaša na dojemanje božanskosti in vere v kontekstu sodobnega bivanja v tako imenovanem zahodnem svetu in na drugi strani v sodobni umetnosti, ki ta vprašanja tehta in obravnava na različne načine. 'For God's Sake' ali 'Za božjo voljo' opozarja na nekdaj posvečeno sakralno umetnost. Prav to sakralnost iz zgodovine umetnosti pa sodobna produkcija spreminja in odvrača od retorike sakralnosti, se uči njenega načina izražanja in se z njo sooča iz povsem druge, nasprotne, skularne pozicije.

Sodobna umetnost, ki je z redkimi izjemami in velikokrat neupravičeno ter hinavsko usmerjena v levičarski ideološki bazen, se religije po navadi loteva z veliko distance, mnogokrat kritike ali celo nebrzdane provokativnosti, ki razbija tabuje in premika meje religijskih dogem. Quaranta v svojem izjemno berljivem in ne ravno klišejskem uvodnem tekstu, ki poskuša presegati teoretske floskule sodobne umetnosti, kot referenco postavi najrazličnejše primere tovrstne produkcije v zadnjih 15 letih.

Navrže primere Martina Kippenbergerja, ki je banaliziral simbolno pieteto razpela, s tem ko je križal žabo. Andres Serrano se je z delom Pisschrist, v katerem je razpelo namakal v svoj urin, prav tako vpisal na črno listo verskih ustanov. Vanessi Beecroft je s projektom Madone prav tako uspelo vreči iz tira vsega vajeno konservativno krščansko strujo.

Kustos sicer zatrjuje, da s svojim izborom ni hotel podati lastne sodbe na to temo in ni želel narediti razstave, ki bi pripisovala besedi vera en sam pomen. Prav tako ni želel postaviti razstave sakralne ali bogoskrunske umetnosti, pač pa je hotel povezati svetnike in heretike, verne in neverne. Predstavljena dela se tako nanašajo na posameznikov vsakdan, ki je kljub vsemu še vedno globoko zasidran v tradiciji in posledično religiji, na obrede, zakramente, predsodke in različne oblike duhovnosti. Ob vsem tem opravičevanjem samega sebe je razstava kot celota odlična, na čase resnobna na drugi strani pa neverjetno humorna tematizacija religije v svetu predrugačenih vrednot, individualizma, pragmatizma in neustavljive materialnosti.

'For God's Sake' pomeni torej kritični presek religije, ki išče pot do uporabnikov tudi v sodobnem svetu, se prilagaja mentaliteti mladeži in najnovejšim tehnološkim dosežkom. V času, ko papeži potujejo po svetu in iščejo stik s sodobninm svetom na najbizarnejše in izjemno neposrečene kapitalistične in populistične načine, je podnaslov razstave, povzet iz neke krščanske spletne strani, povsem primeren: Bog vedno uporablja najnovejšo tehnologijo. Pixxelpoint 2008 je torej skrajno protikrščansko in širše protireligiozno usmerjena manifestacija. Na žalost kustos ni našel dovolj poguma, da bi to povedal naravnost, ampak se je ujel v floskule pozicije objektivnega obstranskega opazovalca.

Takšna radikalna odločitev in izbor sta potemtakem tudi logična, saj Evropa še zdaleč ni opravila s svojo največjo religijo, ki v neizmerni želji po ponovni prevladi prodira v številne pore družbe. Pri tem ne izbira sredstev. Še največkrat uporablja materialno vabo družbe v recesiji. Spiritualnost je v dobi strojev težko izkazovati, slepa vera pa se je z razvojem pismenosti, izobrazbe in možnosti izbire nekako omejila. Kot možnost izbire so na razstavi prikazane tudi druge aktualne religije, ki se spogledujejo z vzhodnjaškim spiritualizmom, evropskim new ageem ali iracionalnim misticizmom, ki pomagajo ljudem premagovati strah pred neizbežno smrtjo.

Mestna galerija tako prikazuje mnoštvo projektov v prostrani in zračni postavitvi, ki večinoma uporabljajo najsodobnejša sredstva in tehnološka orodja za izkazovanje svoje avtorske poetike. Nizozemec Martin Butler je med publiko na odprtju poslal štiri preko spleta vodene avatarje, ki so sicer površno komunicirali s publiko in tako jim ob kroničnem pomanjkanju performativnih veščin ni uspelo izpolniti uspešne interakcije.

Skupina 'IO/čase' je predstavila odlično parodično napravo, ki povezuje posameznike skozi empatijo in bolečino, ki sta temeljni vrednoti sleherne religije. Ob dotiku naprave je namreč sodelujoče zajel neprijeten, kratkotrajen, a močan tok električne energije in jih tako povezal s svojimi partnerji v dobrem in slabem. Mednarodni umetniški kolektiv Mallleindustria je predstavil predelavo popularne računalniške igre Mortal Combat, ki se v tem primeru imenuje Bojevniki za vero. Pod vodstvom obiskovalcev se različna božanstva tega sveta borijo za prevlado z lastno fizično silo in so tako degradirana na raven navadnih smrtnikov z odlično karakterno upodobitvijo.

Medtem ko je glavno prizorišče usmerjeno v interaktivne projekte, temelječe na na živih projektih, prostorskih instalacijah in tehnoloških pogruntavščinah, se projekti v galeriji Tir izkazujejo skozi mnoštvo gibljivih slik, predstavljenih na uporabniku prijazen cineastičen način. Med deli morda še najbolj izstopata videodeli Mana Lukscha z naslovom Brez obraza ter udarna parodija na filmsko klasiko o Desetih božjih zapovedih Guli Silberstein.

Pixxelpoint se tako uvršča med boljše edicije te manifestacije, ki je v Novo Gorico pripeljal odličen kuriran izbor mednarodnih razsežnosti, ki ga dopolnjujejo trije domači akterji. To so skupina BridA, Jasa in Janez Janša. Pa pohitite, saj je festival v Novi Gorici odprt le še dva dneva.



***


V galeriji Škuc je do petka, 12. decembra, na ogled razstava Radical Education, organizirana znotraj Posveta o radikalnem izobraževanju. Ta se je začel z diskusijo 28. novembra in ponudil kar nekaj zanimivih pozicij, ki obravnavajo in izpostavljajo izvajanje paralelnih neinstitucionalnih praks, ki so tako ali drugače povezane z izobraževanjem in katerih namen je proizvodnja radikalnega diskurza. Sodelujoči na posvetu so bili Contra Filé, Dostje!, H.I.J.O.S., La Lleca, The Pinky Show, Radikalno izobraževanje, Sekcija za Latinsko Ameriko, Socialni center Rog, Universidad Nómada, Zampa di Leone, Albert Heta, Agon Hamza, Hajrudin Hromadžić in Helena Popović.

V galeriji so na ogled dela nekaterih sodobnih radikalnih praks, in sicer skupine H.I.J.O.S., La Lleca, Contra File, The Pinky Show in Zampa di Leone. Slednji je znan po izdelavi stripov, ki polemizirajo strukture moči znotraj sodobne umetnosti in razkrivajo hegemonske strukture, ki jih ti sistemi izvajajo. Tako lahko na razstavi v Škucu poleg znanega antološkega dela In the Arse of the Balkans, ki med drugim polemizira vlogo nekaterih znanih imen s slovenske umetniške scene kot, denimo, skupino IRWIN, vidimo tudi druga novejša dela. Med temi sta predstavljena kritika razstave Exception, ki se je v začetku letošnjega leta zgodila v galeriji Kontekst v Srbiji, in delo z naslovom The Last Erste Prize, ki polemizira ozadje nagrade Igorja Zabela za kritiko in teorijo ter izpostavlja strukturo moči, logiko razporejanja denarja in nagrad ter licemersko vedenje vseh njenih akterjev.

The Last Erste Prize je neposredna kritika nagrade Igorja Zabela, ki pa jo avtor ne naslavlja z imenom Igor Zabel Award, kakor je njen uraden naziv, ampak jo izpostavi kot zadnjo v nizu nagrad, ki jih podeljuje fundacija Erste. S tem dejanjem paralelno odpira različne ravni problematičnosti tovrstnih podelitev in kontemplativne procese, ki iz tega izhajajo, saj poleg internacionalizacije tovrstnih problematik sočasno lokalizira problem znotraj slovenske realnosti. S tem ko preimenuje naslov nagrade, avtor definira, da je vloga, ki jo imata Slovenija in Igor Zabel pri omenjeni nagradi, skoraj nična in da gre v resnici zgolj za surovo manifestacijo moči akterjev z mednarodne scene.

Med drugimi dogodki se je v okviru posveta o radikalnem izobraževanju odvila tudi predstavitev sodobne umetniške in politične scene iz Prištine, kjer sta se kot povabljena govornika predstavila Albert Heta, ustanovitelj in vodja Centra za sodobno umetnost Stacion, in Agon Hamza, filozof in politični aktivist. V prvem delu predstavitve je Albert Heta predstavil knjigo The way between Belgrade and Prishtina has 28000 un-proper build objects. So, never it will be an autobahn!, ki jo je uredil skupaj z Valo Osmani. V knjigi, ki vsebuje transkripte s seminarja Cultural Policies as Crises Management?, lahko zasledimo imena, kot so Boris Buden, Andrea Hummer, Erden Kosova, Milica Tomić, Branimir Stojanović, Besnika Pula in številna druga.

V drugem delu predstavitve pa je Agon Hamza predstavil svoje besedilo What is to be Done?, ki obravnava trenutno politično situacijo na Kosovu in nasprotuje Athissarjevi delitvi Kosova ter posledično predlaganemu tako imenovanemu načrtu six points plan, ki ga je predlagal generalni sekretar Organizacije združenih narodov Ban Ki Moon in ki je bil pred kratkim tudi sprejet. Avtor v besedilu razglablja o izrednem stanju, ki je vzpostavljeno na Kosovu in ponuja odlično analizo sodobne strategije kolonizacije s strani prvega kapitalističnega sveta. Tako avtor v besedilu izpostavi vlogo KFOR-ja, EULEX-a, Evropske unije in še nekaterih drugih organizacij, ki, kot navaja, skrbijo, da se izredno stanje kontinuirano nadaljuje.

Če se vrnemo k posvetu, se lahko vprašamo, kaj ta prinaša in kakšne so nove paradigme, ki jih odpira tako v slovenskem kot mednarodnem prostoru. Kot sta za Radikalno izobraževanje zapisala Gašper Kralj in Bojana Piškur (citiram): je srečanje z umetniškimi in aktivističnimi kolektivi s treh celin košček v mozaiku številnih eksperimentov za simbolno in materialno rekompozicijo družbenosti v času globoke sistemske krize kapitalizma. Ta pomeni priložnost, da skupaj obudimo razprave o izročilu tradicije radikalne pedagogike in metodah soraziskovanja, da se seznanimo z medijskimi reprezentacijami prezrtih realnosti, izključenih iz vidnega in čutnega polja mainstreama, da spoznamo različna orodja za produkcijo in distribucijo odmevnih kontranaracij, ki nastajajo na obrobjih sistema v samoniklih in avtonomno organiziranih skupnostih. (konec citata)

Posvet je del širšega projekta Radikalno izobraževanje, ki se odvija že od leta 2006. Projekt poteka pod pokroviteljstvom Moderne galerije in je bil tudi tokrat postavljen v okvir pobude gostimo Moderno. Gre za pobudo, katere namen je organizirano skvotanje po različnih galerijskih prostorih v Ljubljani in v drugih večjih mestih po Sloveniji. Vse bi bilo v najlepšem redu, če omenjeni skvoter ne bi bila Moderna galerija.

Tukaj se seveda moramo vprašati, kakšne bodo posledice tovrstnega skvotanja, ko ena izmed glavnih institucij na področju kulture v Sloveniji predstavlja in kurira svoje projekte v drugih prostorih. Ti prostori, ki so v nekaterih primerih definirani kot alternativni in kot taki izrazito neinstitucionalno naravnani, dajejo zatočišče instituciji, ki ji zaradi neznanih razlogov ni uspelo pridobiti nadomestnih prostorov za čas njene obnove. Tako ne gre le za brisanje meje med institucionalnim in neinstitucionalnim, ampak se s tem instituciji omogoča apropriacija umetniških, teoretičnih in kritičnih praks. To velja tudi za omenjeni projekt Radikalno izobraževanje.

Drugi problematičen del skvotanja je afirmativno dejanje, ki se kolateralno sproža in ki je voda na mlin vsem skeptikom muzeja za sodobno umetnost, saj se na ta način daje jasno pobudo konzervativnemu polu in osnovo za izgradnjo sodobnega centra po njihovem merilu. Ideja iz Nacionalnega programa za kulturo 2008-2011, da se vzpostavi sodoben razstavni center, ki bo gostil različne razstave od etnografskih do sodobne umetnosti, se tako počasi udejanja. Tudi tokrat na škodo sodobne umetnosti! Tovrstno početje je še eden izmed kamenčkov v mozaiku slovenske nezmožnosti strukturiranja umetnostnega polja za sodobno umetnost, tako s stališča izgradnje njegove infrastrukture kakor tudi s stališča konceptualne koordinacije akterjev na njeni sceni.

Izpostavljeni problem je treba analizirati prav v kontekstu omenjenega primera Radikalnega izobraževanja in organizacije Posveta o Radikalnem izobraževanju ter znotraj njega opredeliti pomen strategij odpora, ki jih radikalne prakse izvajajo v odnosu do hegemonske pozicije institucij. Kakšna je posledica apropriacije radikalnega kritičnega diskurza s strani institucij in ali je upanje o transformaciji mačehovske vloge institucije v odnosu do paralelnih neinstitucionalnih struktur, kar bi posledično vodilo v institucionalno deapropriacijo, sploh uresničljivo.

Kot navajajo avtorji projekta Radikalno izobraževanje (citiram): ta se v času globoke sistemske krize kapitalizma sprašuje o svojem položaju in vpetosti v različne družbene procese in mreže, načinih odpiranja raznolikim oblikam vednosti, ki nastajajo v skupnostih, in metodah soraziskovanja. Prav tako nastaja kot prostor kritike v odnosu do institucij umetniškega sistema, kjer artikulira procese komodifikacije in vprašanja reprezentacije umetniške produkcije aktivističnih kolektivov v galerijskih prostorih (konec citata). Zato se ob vsem povedanem toliko bolj izpostavi problem izvajanja radikalnih praks znotraj institucionalnih okvirov.

Na ta način se odpravlja radikalnost omenjenih praks, teorij in kritik. In sicer tako, da jih institucije sprva začnejo uporabljati za proizvajanje navidezne kritičnosti, jih nato prek organizacije navidezno progresivnih kritičnih dogodkov apropriirajo in jih v tretji, sklepni fazi, kjer pride do zabrisa meje med navidezno in realno kritičnostjo, odpravijo. To je tudi ena od pasti, v katero je ujet projekt Radikalno izobraževanje, saj se kljub briljantni konceptualni zasnovi ne more zoperstaviti institucionalni apropriaciji.






Komentarji
komentiraj >>

Re: Art-area 121
Pixxelpoint [16/12/2008]

V prispevku o letošnjem festivalu Pixxelpoint je bilo zapisanih kar nekaj napačnih oz. neresničnih informacij. Avtorjevega gledanja na celostni program Mestne galerije Nova Gorica ne bi komentirali. Da je Mestna galerija Nova Gorica postala referenčna v širšem slovenskem prostoru je namreč podatek, ki govori sam zase. Komentirali pa bi netočnosti, ki jih je pisec zapisal o festivalu. 1. Pixxelpoint – mednarodni festival novomedijske umetnosti je letos, tako kot že vsa leta doslej, potekal en teden od 5. do 12. decembra v Novi Gorici in Gorici. Razstava v Mestni galeriji Nova Gorica je bila obiskovalcem na ogled VSAK DAN (TUDI V SOBOTO IN NEDELJO) OD 9. DO 19. URE. Poleg razstave je bilo organiziranih še vrsto drugih dogodkov kot sta bili dve delavnici z umetniškima skupinama etoy in Mylicon/EN, pa teoretični diskurz z mednarodno uveljavljenimi predavatelji – Pixxeldinner, da o vrsti glasbenih dogodkov niti ne govorimo. 2. Pixxelpoint 2008 je odnos do duhovnosti (v najširšem pomenu besede) predstavil z novimi mediji ter prek njih. O kakršni koli protikrščanski oz. protireligiozni konotaciji sploh ne more biti govora. 3. Avtorja prispevka pa očitno na otvoritvi ni bilo – avatarja, ki sta sledila ukazom prejetim preko spleta in sta s publiko komunicirala samo, če jima je bilo tako ukazano oz. na način, kakor jima je bilo rečeno, sta bila DVA in ne štiri. Mimogrede, oba sta bila uveljavljena in večkrat nagrajena akademsko izobražena igralca. Torej, kako lahko nekdo ocenjuje in kritizira nekaj, česar sam ni videl? Da zaključimo, entuziazma in zdrave pameti organizatorjem ne manjka, očitno pa je nekje veliko zavisti in škodoželjnosti, mogoče pa so zadaj tudi kakšne stare zamere...
odgovori >>